Alfa Romeo - Testi & Članki

Splošne informacije, izkušnje o Alfah
Odgovori
Uporabniški avatar
alex146
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 1739
Pridružen: Po Mar 06, 2006 2:22 pm
Član Alfa Kluba: 1
Vozilo: AR 159 SW 2,0 JTDM & AR Mito 1,4 turbo LPG
Kraj: Ljubljana

Test rabljene 159-ke

Slika
Slika
Slika
Slika
Uporabniški avatar
MaStr
Moderator
Moderator
Prispevkov: 9772
Pridružen: Sr Nov 09, 2005 7:34 pm
Član Alfa Kluba: 1
Vozilo: Giulia Q4 Veloce, 2.2 JTDm
Kraj: Assling (Jesenice)

Alfa Romeo 166
Zadnja velika gospa iz Milana

Pred 25 leti je bila predstavljena Alfa 166, zadnja velika Alfa. Od tega modela naprej so se morali pristaši znamke zadovoljiti s čim manjšim in nič ne kaže, da bi se to še kdaj spremenilo.

Alfa 166 spada v segment E, kjer danes kraljujejo Mercedes Razred E, pa BMW Serije 5 in Audi A6. Admiralske ladje iz Milana, kjer je sedež 110-letne znamke, so bile vedno tehnični biseri in oblikovni presežki. Devetdeseta so se zdela zlata doba te legendarne italijanske znamke, ko je vse kazalo na ponovno rast po osemdesetih, desetletju okrevanja in prevzemu Fiata. Nenazadnje je bila manjša Alfa 156 evropski avto leta, pa tudi drobižki 145, 146 in pozneje 147 so bili dobro sprejeti med vozniki.

Zgodba o Alfi 166 s precej nenavadnim nosom – eni so ga vzeli za svojega, drugi so ga sovražili – se je začela že v generacijah pred tem. 1987 predstavljena Alfa 164, ki so jo zrisali pri Pininfarini, je bila ikona svoje dobe in prava velika Alfa, ki je rešila vse, kar sta pred tem predstavljali še pod državnim lastništvom spackani Alfi 6 in 90. A kot vse, se tudi Italijanke žlahtno starajo in tovarna je v začetku devetdesetih začela delati na projektu TR, Total Restyling ali popolni oblikovni prenovi Alfe 164.

Slika

Slika

Slika


Pininfarina je naredil številne oblikovne predloge, prav tako tudi tovarniški Centro Stile pod vodstvom Walterja de Silve. Svoje predloge so pozneje zrisali tudi pri Bertoneju in Italdesignu. A vmes se je direktor Fiata, Paolo Cantarella, odločil, da ne bo popolne oblikovne prenove, kar so pri Alfi sicer radi počeli v osemdesetih z drugimi modeli, pač pa da bo naslednik Alfe 164 popolnoma nov model, ki si bo delil platformo z Lancio Kappa.

Alfa 166 je ugledala luč sveta junija 1998, leto dni potem, ko so Italijani osupnili avtomobilski svet s čudovito Alfo 156. Alfa 166 temelji na skici Wolfganga Eggerja, ki je narisal tudi koncept Nuvola z novimi oblikovnimi smernicami za vse bodoče modele. Podobnosti z Alfo 156 so očitne, a je 166 bistveno drugačen avto, veliko bolj mogočen, a ne tudi lep na čisto prvi pogled. Alfa 166 ima kot bi rekli Alfisti, razpotegnjen eleganten trup, čvrsto zadnjico in koničast nos z majhnimi drobnimi očkami. Dvigajoča se bočna linija v mnogočem spominja na 164, le da so bočne površine povsem poravnane brez za Alfo 164 značilne zareze. Nova Alfa je morala biti tudi občutno večja od predhodnice, hkrati pa je predanost detajlom, kot je povedal član oblikovalske ekipe, Mario Favilla – »skoraj manična!«

Walter da Silva je 2017 v enem od intervjujev povedal, da končna oblika ni bila njegova prva izbira, ampak da so se tako odločili šefi pri Fiatu.

Slika


V primerjavi s 164 je Alfa 166 velik korak naprej tako v prostornosti kot voznih lastnostih. Sprednja kolesa so dobila dvojno vpetje, zadnja pa multi-link premo. Vsekakor pa Alfa 166 ni bila revolucionarna v smislu tehnike, pač pa so jo cenili predvsem zaradi dizajna. Ko so junija prvič pokazali fotografije nove največje Alfe, se je govorilo o osupljivi lepoti. Po prvih kilometrih so novinarske kritike letele predvsem na pomanjkanje prostora za glavo na zadnjih sedežih, hvalili pa so zvočno izolacijo in zelo uglajeno podvozje, stabilnost v ovinkih, hiter samodejni menjalnik in luksuzne materiale. Celo izdelava je bila daleč boljša od pregovorno italijanske, sploh tiste v ponedeljek zjutraj ali petek popoldne. Edina hiba, ki je bodla v oči, so bile premajhne sprednje luči.

Jeseni pred 25 leti je avto že stal v prodajnih salonih. Osnovni motor je bil dvolitrski twin-spark (dve svečki na valj) štirivaljnik s 155 KM, v bencinski ponudbi pa sta bila še dva V6 motorja – 2,5-litrski s 190 KM ali 3-litrski z 226 KM. Za ljubitelje dizla je bil tu revolucionarni 2,4-litrski JTD s petimi valji in 136 KM. Na nekaterih trgih je bila Alfa 166 na voljo še z 2-litrskim motorjem s turbo polnilnikom in 205 KM. Menjalniki so bili trije – 5- in 6-stopenjski ročni ali štiristopenjska Sportronic avtomatika, ki je bil v bistvu robotizirani ročni menjalnik, ki se ga je dalo upravljati z lopatkami na volanu kot dirkalnik F1. V osnovni opremi je bil sistem proti blokiranju koles pri zaviranju, ABS, pa sprednje in stranske varnostne blazine. Bolj eksotične rešitve kot sistem proti zdrsavanju koles, sistem za nadzor stabilnosti in pa ksenonski žarometi so pripadali dražjim paketom opreme ali bili na voljo za doplačilo. V dolžino je Alfa 166 merila 4,72 metra, široka je bila 1,82 metra in visoka 1,42 metra, medosna razdalja pa je bila 2,7 metra.

Slika


Neposredna konkurenca konec devetdesetih je bila pripravljena na prihod velike Italijanke – BMW s Serijo 5 (E90), Mercedes z Razredom E (W210), Audi pa z A6, kar pa je bil tako ali tako višji premium cenovni segment, zato je primerjava s Peugeotom 605 in 607, Renaultom Safrane, Saabom 9-5, Oplom Omego, Volvom S80 in Citroenom C6 bolj na mestu. Na isti platformi je stala še družinska konkurenca, Lancia Kappa in njena naslednica Thesis. Cenovno je bila Alfa 166 tudi za tretjino cenejša od primerljive nemške konkurence.

Alfa 166 bi bila morda prodajna uspešnica, če si ne bi delila salonov z izjemno Alfo 156, ki je postala tudi Evropski avto leta, niti po številkah ni dosegla predhodnice, Alfe 164. Prvo leto so v Evropi prodali 26.537 primerkov, za primerjavo pa kar 95 tisoč Alf 156. Eden od mogočih razlogov za slabšo prodajo je bilo tudi splošno prepričanje, da znajo velike limuzine segmenta E izdelovati le Nemci in da precej bolje držijo ceno. Nenazadnje je 2009 britanska revija Autocar okronala Alfo 166 za avto, ki najbolj izgublja vrednost – po samo treh letih je držala le še 14 % prvotne vrednosti. Taka je bila pač slika avtomobila, čeprav kakovost in zanesljivost nikoli nista bili vprašljivi.

Slika


Leta 2002 so se v Milanu odločili za prenovo, ki sta jo zrisala Daniele Gaglione in Wolfgang Egger. Majhne lučke na straneh ozke maske in Alfina maska so se umaknili skoraj enkrat večjim in bolj robustnim žarometom, na sredini med njimi pa se je pojavil velik Alfin »ščit«, ki je segal skorajda do spodnjega roba odbijača. In ja, registrska tablica se je tudi pri veliki Alfi preselila na levo stran odbijača, kar je še danes ena od prepoznavnih lastnosti vseh modelov s kačo v znaku. In seveda malo manj dobrodošla lastnost za vse lastnike avtopralnic, ki niso navdušeni, ko krtače odkrivijo že tako ali tako zakrivljeno registrsko tablico na strani. Čeprav je po prenovi izginil dobršen del organske oblike, je bil obraz Alfe 166 zdaj precej podoben novi oblikovni usmeritvi Alfe 156, ki jo je za prenovo oblikoval Giugiaro.

Slika


Prenovljena je bila tudi paleta motorjev; zastareli 2-litrski turbo se je poslovil, 3.0 V6 je pridobil 0,2 litra, dizelski JTD pa je dobil Multijet vbrizg, ki mu je prinesel 175 KM moči. Nikoli pa niso kaj pretirano realizirali ideje o najbolj strupeni izvedbi GTA, ki je bila za manjši Alfi 147 in 156 samoumevna. Večkrat se kje omenja, da so v razvoju razmišljali o ubijalcu M5 z V6 turbo ali V8 motorjem, a do konkretnejših načrtov ni prišlo. Junija 2007 se je proizvodnja Alfe 166 zaključila brez prave naslednice. Skupaj so v slabih devetih letih izdelali manj kot 100 tisoč primerkov. Vendar se zgodba o zadnji veliki Alfi tu še ne konča. Septembra 2008 so platformo skupaj z orodji prodali kitajskemu državnemu podjetju GAC Group, ki je na isti mehaniki in podvozju začel izdelovati svoj model Trumpchi GA5. Kitajci so naredili lasten zunanji dizajn, zato si avta na prvi pogled, pa tudi na drugi ne – nista niti malo podobna. Je pa mehanika, vključno z 2-litrskim Twin Spark štirivaljnikom povsem identična. Kitajski GA5 je na domačem trgu vztrajal vse do 2018, kar pomeni, da je Alfa 166 živela kar dve desetletji.

Alfa 166 je bila tudi prvi avto, o katerem smo v rubriki novosti pisali na Avtomaniji in na slovenskem spletu, takrat še F1-magazinu. Bil je to avgust 1998.

Danes je Alfa 166 zbirateljska relikvija, sploh za pravoverne posebneže, ki se »kličejo« – Alfisti. V malih oglasih smo zasledili dva primerka, oba s precej kilometri, za tistega z 297 tisoč želi lastnik le 710 evrov, bolj ohranjene italijanske zverinice pa v tujini dosegajo skoraj 10 tisoč evrov, sploh če je avto obarvan v zelo redko Nuvola biserno barvo, ki spreminja odtenek, glede na kot svetlobe.

Slika


Slava predhodnice, Alfe 164, zadnji veliki Alfi iz Milana ni bila usojena. Čeprav sta po dimenzijah tako SUV Stelvio kot limuzina Giulia enaka, uradno pripadata nižjemu segmentu D. Italijani so obljubili velikega terenca v segmentu E, ne pa tudi limuzine, tako da bo Alfa 166 kar ostala zadnja velika prava Alfa. Je pa bila to pred četrt stoletja zelo pogumna poteza Italijanov, da so poslali avto v tako specifičen in konservativen segment, kjer je uspeh vse prej kot zagotovljen. Bi bila Alfa 166 uspešnejša, če bi že v štartu imela bolj skladen obraz z večjimi lučmi – ta je bil največja kritika modela? Velika gospa iz Milana bo šla v zgodovino kot model, ki ni izpolnil pričakovanj in uspeha predhodnika in avto, ki je imel konkurenco v lastni znamki z Alfo 166. In hkrati tudi kot ena od mnogih prečudovitih stvaritev italijanskega doživljanja avtomobilizma.


Avtor: Artur Švarc, Avtomanija






Slika
Slika
Slika
Slika
Join the dark side:
viewtopic.php?f=8&t=44270" onclick="window.open(this.href);return false;
Uporabniški avatar
AR Junior
Alfa Member
Alfa Member
Prispevkov: 179
Pridružen: Pe Jan 01, 2010 9:26 am
Vozilo: Alfa Romeo 159 1.9 JTDM
Kraj: Ljubljana

Zgodovinski dosežek znamke Alfa Romeo

Študije, ki jih izvaja organizacija J.D. Power and Associates so poznane in priznane po svetu, kot način za merjenje nivoja zadovoljstva kupcev vozil. Izvedena letošnja študija med lastniki avtomobilov v ZDA je postregla s presenečenjem, istočasno pa tudi z zaskrbljenostjo raziskovalcev.

Rezultate letošnje študije so raziskovalci organizacije J.D. Power pospremili s skrb vzbujajočo ugotovitvijo glede čedalje slabše kakovosti in zanesljivosti delovanja modernih avtomobilov, ker so Američani ugotovili, da imajo lastniki čedalje več težav z njihovimi avtomobili, predvsem zaradi tega, ker se proizvajalci avtomobilov zaradi neutolažljivih apetitov kupcev po čedalje večjih količinah vgrajene komfortne in ostale 'invalidske opreme' niso več sposobni držati konstruktorskega načela 'KISS' ("Keep it simple, stupid!"), posledična kompleksnost današnjih vozil pa je garant za težave.

Lep primer tega so modne, v interesu izboljšane aerodinamike, vgrezljive vratne kljuke, ki jih premika elektrika. Ta rešitev, vpeljana s strani znamke Tesla, se je že večkrat (sploh pozimi …) izkazala za slabo, ker takšne kljuke rade zmrznejo (podobno kot še ena takšna slaboumna rešitev v obliki samodejno električno delujočih ročnih zavor …), omenjajo pa tudi težave z odpiranjem vrat v primerih, ko v vgrajenih akumulatorjih ni več zadostne količine 'električnega soka'. Takrat se takšen avtomobil lahko hitro spremeni v smrtno past, ker uporabniki največkrat sploh niso seznanjeni z 'emergency release' postopki, ki so v takšnih slučajih potrebni za odpiranje vrat, v nekaterih primerih boste za odpiranje vrat celo potrebovali posebno orodje.

Med problemi, ki radi pestijo lastnike modernih avtomobilov, pa omenjajo tudi slabo delujočo programsko opremo za pogon 'infotainment' naprav in asistenčnih sistemov, ki posledično ne delujejo optimalno in varno za uporabnike, čeprav nam slaboumni marketing ob tem seveda prodaja drugo zgodbo, ker lahko proizvajalci avtomobilov z vgradnjo nezanesljive 'IT krame' odlično zaslužijo, se pravi, da ima profit tudi v tem primeru prednost pred dejansko varnostjo potnikov v avtomobilih. Že legendaren je Fordov memorandum zaradi pogostih vžigov modela pinto (ljudsko ime modela pinto: “The barbecue that seats four”) v prometnih nesrečah. Ob tem je umrlo približno 9.000 ljudi … Pri znamki Ford so se zavedali te napake že pred lansiranjem modela pinto (1971-1976), vendar so takrat izračunali, da bi jih odprava konstruktorske napake olajšala za približno 121 milijonov ameriških dolarjev, medtem ko bi jih izplačilo odškodnin svojcem umrlih olajšalo za občutno manj denarja (približno 50 milijonov ameriških dolarjev). Ta tajni memorandum se je kasneje nekako pojavil v javnosti, znan pa je predvsem zaradi mnenja tedanjega vodstva koncerna Ford in njihove legendarne izjave: “It’s Cheaper to let them Burn!”

Med letošnjimi zmagovalci ameriške študije organizacije J.D. Power so predvsem izdelki koncerna Stellantis, ker so se znamke Dodge, RAM in Alfa Romeo uvrstile na prva tri mesta, največji 'pofl' (malovredna roba, material, tudi šrot, šund, šara …) pa trenutno nastaja v obratih znamk kot so Tesla, Polestar in Volvo …

VIR
https://www.avto.info/Novosti/zgodovins ... lfa_romeo/

Slika


Kako že gre tist pregovor. Od bedaka do junaka :D

Očitno je Tesla prevzela titulo "Kraljica odstavnih pasov" :lol:
ALFA ena in edina!!!!
Uporabniški avatar
MaStr
Moderator
Moderator
Prispevkov: 9772
Pridružen: Sr Nov 09, 2005 7:34 pm
Član Alfa Kluba: 1
Vozilo: Giulia Q4 Veloce, 2.2 JTDm
Kraj: Assling (Jesenice)

"Zanimivo" je predvsem to, da so poleg naše znamke na vrhu same ameriške znamke, katere pa po EU standardih nikakor ne sežejo niti proti sredini.
Join the dark side:
viewtopic.php?f=8&t=44270" onclick="window.open(this.href);return false;
Odgovori
  • Informacija