Marsikdo se je spraševal kam sem poniknil, za nekatere je bila to sreča
Družinskim zahtevam žal moja stara 146 1.8 ni več ustrezala, pa še vzdrževanje se je izkazalo za nočno moro, določenih delov se enostavno ni dalo več dobiti in sem svojo ljubico podaril avtomobila potrebni družini (mnjah, lahko bi kaj zaslužil, pa sem bil rajši samaritan)
Želja je bila Alfa, pa ob tehtnem razmisleku ni bilo primernega modela.
V moji garaži je pristal tale potovalnik
Letnik 10 2011, 2.0 HDI 165KM, Peugeot jamstvo še eno leto, električna drsna vrata, trojni šibedah, od opreme manjka samo usnje, ki pa ga nikakor ne pogrešam.
Izkušnja odlična, tudi najmanjši premik se odraža kot potovanje. V prtljažniku pozimi vsaj dvoje sani, kup lopatk in podobne navlake, sicer pa dve kolesi, prostora pa kljub prtljagi na pretek, enostavno sem se navadil, da stvari puščam v avtu
Vzdrževanje? Redni servis manj kot 200 €, izrednih servisov zaenkrat ni bilo.
Pogrešam Alfo? Seveda, na vsakem ovinku, čeprav je avto za 2 toni suhe teže presenetljivo hiter, samo ustaviti ga je težko
Predstavitev pa zgolj zato, da stare frende opozorim za prisotnost na cesti
Zadeva je avtocesta križarka, leti kot sneta sekira, sploh za svoji 2 toni teže, potovalne hitrosti so se mi občutno povišale. Poraba ob mešanem ciklu nadvse sprejemljivih 7-8 litrov smrdljivca, na relaciji pa še kakšen liter manj, Priporočam