Nas so pri pouku računalništva v srednji šoli učili, kako kak element izgleda v praksi (na drobovju takrat dokaj znanega angleškega računalnika), pri čemer je učitelj kazal na in razlagal o uporu, šlo pa je za kondenzator... Pa učitelj ni bil slab, lahko rečem celo nadpovprečen in praktično usmerjen. Ampak tema o šolstvu je predolga in tudi neprimerna za ta forum, kaj šele za tole temo.
Osebne reference? Ok, potem tudi to, da je meni izključno elektronika dajala kruh prek 7 let, da tudi zadnje več kot desetletje predstavlja prek četrtine poklicnega dela, ter da se ljubiteljsko ukvarjam z njo že vsaj 40 let, nima teže.
So pa kljub temu to moje izkušnje, po katerih si vprašal.
Naj nadaljujem, tudi s vprašanji: če bi tvoja teorija brezpogojno držala, a ne bi praktično vsa elektronika po četrt stoletja že morala pristati na smetišču? Pa ne, niti približno.
Koliko avtov, starih prek 30 let, ki so že imeli elektroniko, še vedno dela? Tisti ki ne več, so šli na odpad povečini zaradi mehanike in predvsem rje. Pa so avtomatski pomik stekel, daljinsko zaklepanje, elektronika v števcih, ne le "elektronski vžig" namesto platin ampak tudi komplet ecu za injection, elektronski reglerji za alternator, ..., starejši kot bi pomislil na prvi pogled.
Avtoradiji: večina jih je šla v pozabo zaradi zastarelosti, okvare pa so bile spet predvsem mehanske (mehanizmi kasetofonov, potenciometri, stikala/tipke, prekinjene folijske povezave na LCD, slabi spoji: kot v tvojem primeru!). Električne so bile večinoma zaradi napačnega priklopa in napak na žicah do zvočnikov.
SAT antene in ostali antenski sistemi: če jih ne bi povozil čas (digitalizacija, plačljivost), bi najbrž večina še delala. Celo LNBji, ki jim je plastika razpadla, so nato crknili zaradi vlage in žuželk, ne zaradi kondenzatorjev.
Pa je to zgolj del "old school" komponent, ki pa so morale preživljati ekstremne temperature.
"Indoor" elektronika pa... Če imaš še kje kak vsaj za silo (beri: da ni doživel kozlanja baterij) ohranjen walkman iz leta '80, mu radio še skoraj sigurno dela, kasetofon pa zaradi preperele gume verjetno ne, kar je spet mehanski problem, ne pa problem kondenzatorjev.
Razni prenosni radiji, radio-ure... Merilna oprema! 30+ let stari osciloskopi in ostala tovrstna krama: mehanski problemi (preklopniki, stikala, potenciometri), ne pa kondenzatorji.
In tako naprej..
Problemi s kondenzatorji so se širši javnosti pojavili predvsem zadnja leta s pojavom switcherjev (nenazadnje je tudi horizontala CRT tvjev in monitorjev po obremenitvi primerljiva s switcherji, zato je tudi tam bilo večina okvar, poleg-lej ga šmenta, spet! slabih spojev...) in poddimenzioniranjem zaradi načrtnega krajšanja življenske dobe ter pocenitve do zadnje kapljice.
Sicer pa se kondenzatorje prav enostavno pomeri. Kapacitivnost, esr in še kaj, pa takoj vidiš kje si. Pa pri tem ne pozabi na fabriško toleranco, ko -25÷+50% nazivne običajno popolnoma ustreza. Da ne boš originalnih zavrgel le zato ker bi imeli par % pod nazivno in jih zamenjal z novimi, ki imajo 1% nad.
Ne rabiš instrumentarija FE ali IJS, nenazadnje tudi ceneno kitajsko multičudo, kot npr
http://www.ebay.com/itm/322585778231" onclick="window.open(this.href);return false; , kot indikator pokaže več kot dovolj.
Če si bil toliko let v branži, ti ne bo težko priti do ustreznega merilnika že v krogu najbližjih znancev elektronikov.
Aja, glavno pa skoraj pozabil: če že pride do težav s kondenzatorji v avtoelektroniki, je to s tantali, ne z elektroliti.
Skratka, ni vse novo boljše od starega.
In teorija pa praksa se ne držita vedno za roke.
Pa kar najdeš na internetu ni nujno res (zato seveda tudi mojega priporočila ne rabiš upoštevat
), sploh pa tudi kar prebereš o slabih kondenzatorjih-ne prebereš 1000x več o dobrih
Na, pa sem se spet razpisal na dolgo in široko, sorry...