Zavore / Utekanje

Tehnična vprašanja, ki se dotikajo različnih modelov

Moderator: Tehnika moderatorji

Uporabniški avatar
prjatu
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 3940
Pridružen: So Jan 24, 2004 10:32 pm
Član Alfa Kluba: 0
Kraj: Ljubljana

Uf, sploh nisem zasledil prvotne teme, pa čeprav sem v njej omenjen :)

Torej, postopek je bil takle. Dvakrat enaka kombinacija diskov/ploščic, enkrat "normalno" utekanje, enkrat po zgoraj omenjenem postopku. Obakrat je bil kmalu po menjavi narejen tehnični, kjer so bili zmerjeni tudi zavorni učinki. Brez kakeršnihkoli drugih sprememb, je bil zavorni učinek z "hard" utekavanjem boljši, prav tako je bil tudi občutek na pedalu precej boljši.

Zdej pa ne vem, naj še kdo drug preskusi, da bo potrdil/ovrgel tole teorijo in prakso

btw, pri meni nežnega zaviranja skoraj ni, vedno na polno
Pravi alfist postaneš šele takrat, ko ti zariba prva alfa

Zaradi slabega vremena bo današnji dan prestavljen na jutri
Uporabniški avatar
GTA lover
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 1908
Pridružen: To Avg 30, 2005 5:34 pm
Član Alfa Kluba: 0
Kraj: Ljubljana

Hja, zanimiva debata. Prav o temle načinu utekanja z linka, ki ga je objavil Daviid, sva zadnjič debatirala s kolegom... Žal še noben od naju tega ni preizkusil, sva pa predebatirala kompleten postopek in dejansko je dokaj logičen - le da je moje mnenje, da enostavno ni primeren za povsem stock zavore...

Je kdo stestiral to na aftermarket diskih/ploščicah navadne mase?
Uporabniški avatar
prjatu
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 3940
Pridružen: So Jan 24, 2004 10:32 pm
Član Alfa Kluba: 0
Kraj: Ljubljana

Ja jst sem to počel na aftermarket zadevah, diski ATE power, ploščice Ferodo DS2500
Pravi alfist postaneš šele takrat, ko ti zariba prva alfa

Zaradi slabega vremena bo današnji dan prestavljen na jutri
Uporabniški avatar
DaviiD
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 1165
Pridružen: Če Jul 01, 2004 11:48 am
Član Alfa Kluba: 0
Kraj: Maribor
Kontakt:

Jaz sem to pocel na brembo diskih z ICER (sinter) navadnimi ploscicami. S tem da so bremzanja bla od 100-20, ne od 160-20....
Uporabniški avatar
H.P. BaXXter
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 1498
Pridružen: Ne Feb 12, 2006 7:57 pm
Član Alfa Kluba: 0
Kraj: Lj

jaz mam brembo diske in pa icer ploscice (ker mi sinter ni dobavil karbonskih in mi je dal te zastonj) in moram rect da sem skrajno nezadovoljen s ploscicami.skos nekaj cvili in piska in ko ene 2x malo bolj zabremzas se tretjic sploh ne ustavis...daviid tebi uredu primejo?
Uporabniški avatar
Creed
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 4301
Pridružen: To Feb 01, 2005 2:22 pm

The car user should be advised to observe an approximately 200 km running-in period. During this period a short, smooth braking action should be adopted so that the pads can align correctly to the disc surface. Too sharp or heavy braking may not only cause the pads' friction material to overheat, but also the disc itself. This would end up by compromising brake integrity and performance. In particular, do not attempt to activate the ABS.


Vir...
http://catalogo.brembo.it/eng/hints/hints1.htm
Uporabniški avatar
DaviiD
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 1165
Pridružen: Če Jul 01, 2004 11:48 am
Član Alfa Kluba: 0
Kraj: Maribor
Kontakt:

H.P. BaXXter napisal/-a:jaz mam brembo diske in pa icer ploscice (ker mi sinter ni dobavil karbonskih in mi je dal te zastonj) in moram rect da sem skrajno nezadovoljen s ploscicami.skos nekaj cvili in piska in ko ene 2x malo bolj zabremzas se tretjic sploh ne ustavis...daviid tebi uredu primejo?
To sicer ni blo na mojem avtu (ampak od kolega Subaru Legacy), ampak tam ne cvilijo, se pa dokaj hitro pregrejejo (predvsem pri malih diskih in vecjih obremenitvah). Drugace pa po moje so za normalno voznjo cisto ok.
Uporabniški avatar
DaviiD
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 1165
Pridružen: Če Jul 01, 2004 11:48 am
Član Alfa Kluba: 0
Kraj: Maribor
Kontakt:

creed555 napisal/-a:In particular, do not attempt to activate the ABS.
To mi je se nekak jasno, glede na to da bi to povzrocilo neenakomerni nanos na disk. To da pa naj se izogibas mocnemu bremzanju pa pomoje samo iz varnostnih razlogov (ker dejansko ne prime tak kot bi moglo).

No sej nima veze. Pac naj proba kdo hoce pa ce proba naj napise rezultate...
Uporabniški avatar
Damijan
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 6071
Pridružen: Po Okt 13, 2003 9:30 pm
Vozilo: Lady "K"
Kraj: Gabrje (nedaleč od Preshgain)

Evo, sem še jaz na moji Vulvi imel Škriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipajoooooooooooooooooč prooooooooooooooooooooooobleeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeem! ](*,)

Vglavnem, avto je pretekli petek prišel s temeljitega servisa. Zamenjane tudi vse zavore in cevke. Diski Brembo in ploščice ter obloge za ročno Ferodo. Vsi so na velika usta tulili, počasi vtekaj zavore. In zavornega učinka ni bilo po skoraj 1000 km, bil je samo zvočni učinek! Prov nagravžno!
Ko sem popoldan prišel domov, sem se na polno zapeljal v smeri proti Litiji. Cesta podobna kot s Planine proti Postojni. In rezultat je bil sledeč:
-diski sijoči (OK, malo je smrdelo od materiala :mrgreen: )
-Pojavil se je zavorni učinek
-izginil zvočni efekt
-vidi se, da ploščice lepo nasedajo na disk s celo površino

LP!
Uporabniški avatar
žival
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 3281
Pridružen: Pe Avg 26, 2005 12:42 pm
Član Alfa Kluba: 0
Kraj: Litija

H.P. BaXXter napisal/-a:jaz mam brembo diske in pa icer ploscice (ker mi sinter ni dobavil karbonskih in mi je dal te zastonj) in moram rect da sem skrajno nezadovoljen s ploscicami.skos nekaj cvili in piska in ko ene 2x malo bolj zabremzas se tretjic sploh ne ustavis...daviid tebi uredu primejo?
Jz mam icer na original diskih, pa tud enkrat škripa, enkrat ne ,enkrat ful škripa, zavorni učinek pa bog,...
Uporabniški avatar
colibry
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 3840
Pridružen: Pe Feb 04, 2005 5:02 pm
Član Alfa Kluba: 0
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

H.P. BaXXter napisal/-a:jaz mam brembo diske in pa icer ploscice (ker mi sinter ni dobavil karbonskih in mi je dal te zastonj) in moram rect da sem skrajno nezadovoljen s ploscicami.skos nekaj cvili in piska in ko ene 2x malo bolj zabremzas se tretjic sploh ne ustavis...daviid tebi uredu primejo?
hm.... jz mam pa kr dobre izkusnje z icer ploscicami. ferodo so mi cvilile k zmesane... pol se mi je pa se celjust zataknila in mi je levo stran ploscic skurl. pol so mi pa doma za rezervo ( skrajna sila ) lezale tele ICER ploscice. zamenjam in lej ga zlomka.. nehal je cvilit + zavorni ucinek je bil rahlo boljsi. pa tut nimam problemou z naglim ustavljanjem.. delujejo super...

LP
Foggy
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 9326
Pridružen: Sr Okt 01, 2003 11:51 pm
Kraj: Ljubljana

Utekanje zavornih diskov in ploščic – teorija, definicije in postopki

Razkrivanje skrivosti utekanja zavornih ploščic

Avtorja: Matt Weiss - StopTech in James Walker, Jr. - scR motorsports

Da zavorni sistem deluje optimalno, je potrebno zavorne kolute (diske) in zavorne ploščice pravilno uteči. Pravilno utekanje zavor in vzdrževanje tega stanja je kritično za optimalno delovanje celotnega zavornega sistema.
Razumevanje, zakaj je potrebno zavorne kolute in ploščice utekati je prav tako pomembno kot sam postopek. Kdor razume kaj se pri utekanju dogaja, lahko postopek prilagodi posameznim okoliščinam (različne ploščice, koluti in tudi način vožnje). Zato predstavljamo splošen pregled teorije o utekanju, ki velja za vse zavorne sisteme.

Kaj je „utekanje“?

Enostavno povedano je utekanje pri zavornih sistemih nanos enakomerne plasti materiala zavorne ploščice na površino zavornega koluta. To je to. Konec razprave. Ok, niti ne, vendar – čeprav je utekanje dokaj enostavno v definiciji, je doseganje teh pogojev v praksi lahko velik izziv, posledice nepravilnega ali nedokončnega utekanja pa so lahko zelo moteče.

Abrasivno trenje in 'lepljivo' trenje

Pri zavornih sistemih poznamo dve osnovni vrsti trenja: abrasivno trenje in 'lepljivo' trenje. Pri vseh zavornih ploščicah se v splošnem pojavljata obe vrsti, pri čemer je abrasivno trenje dominantno pri nižjih temperaturah, medtem ko se 'lepljivo' trenje pojavi z naraščanjem temperature.
Obe vrsti trenja spreminjata kinetično energijo v toplotno, kar je osnovna funkcija zavornega sistema, s prekinjanjem molekularnih vezi, vendar na zelo različna načina.
Abrasivno trenje pretvarja energijo z mehanskim drgnjenjem zavorne ploščice neposredno na zavorni kolut. Posledica tega je mehanska obraba tako zavorne ploščice kot tudi zavornega koluta.
'Lepljivo' trenje pa je popolnoma drugačno. Pri tem se tanka plast materiala zavorne ploščice nanese in 'nalepi' na zavorni kolut (t.i. 'transfer layer' – prenosna plast). Ko je prenosna plast enakomerno nanešena na disk, prevzame funkcijo trenja. Molekularne vezi, ki se prekinjajo za pretvorbo kinetične energije v toplotno, se ustvarijo trenutek preden se spet prekinejo (prenosna plast se sproti obnavlja).
Pri tem načinu je obraba zavornih kolutov močno zmanjšana, vendar na račun obrabe zavornih ploščic.

Prenosna plast

Kot že omenjeno zgoraj je cilj utekanja ustvariti enakomerno plast materiala zavorne ploščice (prenosno plast) na površino zavornega koluta. Poseben poudarek je na besedi enakomerno, saj je neenakomerna prenosna plast glavni in skoraj edini razlog za vibracije pri zaviranju.
Za vibracije zadostujejo zelo majhne razlike v debelini prenosne plasti (govorimo o nekaj tisočinkah milimetra). Čeprav so na začetku vibracije skoraj nezaznavne, se 'visoke' točke povečujejo z običajno uporabo zavor. Če težave ne odpravimo pravočasno, se na visokih točkah lahko material zavornega koluta strukturno spremeni in vibracij skoraj ni mogoče odpraviti brez zamenjave koluta.

Osnove utekanja

V splošnem je utekanje postopek ogrevanja zavornega sistema (predvsem koluta in zavornih ploščic) do njihove temperature lepljenja da se lahko ustvari prenosna plast. Zavorni sistem je nato potrebno ohladiti brez ustavljanja, s čimer zagotovimo enakomeren nanos plasti. Postopek se ponavadi ponovi dva ali trikrat, da se dokončno zagotovi enakomeren nanos prenosne plasti.
Ker pa so temperature lepljenja različne glede na vrsto materiala zavorne ploščice (tipično od 38°C do 315°C za cestne ploščice in 315°C do 760°C za dirkalne), je potrebno postopek utekanja prilagoditi.
Ključ do uspešnega utekanja je kontrolirano spraviti zavorne ploščice do njihove temperature leplenja in jih pri tej temperaturi držati dovolj dolgo, da se lahko naredi prenosna plast. Različne konstrukcije zavornega sistema, različni tipi zavornih ploščic in različni pogoji zahtevajo različne postopke za dosego tega ključa.
Za ogrevanje zavornega sistema bi za 'street performance' ploščice naj zadostovalo 8-10 zaporednih zaviranj iz 100km/h na 10km/h (brez ustavljanja!), za kakšne bolj 'racing' ploščice pa bi hitrost naj bila 160km/h.

Ta postopek sem preizkusil tako na motorju in kot na avtu, ko sem zamenjal diske. Prav tako sem s tem postopkom odpravil vibracije pri zaviranju na službenem avtu...

Dodal bi še, da v drugih dokumentih piše, da se omenjena 'prenosna plast' z uporabo brez doseganja primernih temperatur sčasoma odstrani in da je potem potrebno ponovno utekanje - kar tudi drži, saj sam uporabljam 'racing' ploščice, ki na javnih cestah delujejo vedno slabše, po kakšnem dnevu na dirkališči pa so spet tip-top.


PS: Idelano mesto za utekanje zavor je (bila) ravnina pred Mobikrogom...
Omenjeni tekst sem zasledil na drugem forumu in moram reči, da postopek za motor drži, na avtomobilu pa še nisem sprobal....
Uporabniški avatar
DaviiD
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 1165
Pridružen: Če Jul 01, 2004 11:48 am
Član Alfa Kluba: 0
Kraj: Maribor
Kontakt:

Foggy napisal/-a: Omenjeni tekst sem zasledil na drugem forumu in moram reči, da postopek za motor drži, na avtomobilu pa še nisem sprobal....
Drzi, drzi :)
Uporabniški avatar
BRLE
Alfa Freak
Alfa Freak
Prispevkov: 625
Pridružen: Če Maj 17, 2007 7:44 am
Član Alfa Kluba: 0
Kraj: Kranj

Tole sem pa jaz zasledil na eni strani posvečeni BMW serije 5(E39) - (http://www.ge39.com/zavore.htm)
Mislim da je kar v redu napisano sploh drugi odstavek bo rešil marsikatero dilemo, do katere prihaja med nami v tej temi.


Ker je varnost poglavitnega pomena, si preberite tudi zanimiv nasvet, kako poteka utekavanje na novo nameščenih zavor. Pravilno utekanje je namreč izredno pomembno, saj poveča odzivnost zavornega pedala, zmanjšuje možnost cviljenja in podaljšuje življenjsko dobo zavornih oblog ter kolutov (diskov). Ustrezno utekanje prav tako povečuje sposobnost "žarenja" kolutov in tako omogoča boljše odvajanje toplote med vrtenjem.

Preverjena teorija sicer še vedno drži: novo nameščen (in pravilno očiščen) komplet zavor se lahko uteče tudi s previdnim in ne preveč sunkovitim zaviranjem, vendar za čim bolj optimalno delovanje zavornega sistema lahko poskusite tudi drug način, bolj poznan iz dirkaških krogov.

Pozor! Pri novem zavornem kompletu bo prvih nekaj pritiskov na zavorni pedal skoraj brez učinka, zato najprej nekajkrat rahlo zavirajte pri manjših hitrostih, da si zavorne obloge ustvarijo zadosten oprijem. Prav tako se dobro prepričajte, da med procesom utekavanja ne boste ogrožali drugih udeležencev v prometu. Ob suhem vremenu poiščite manj prometno cesto, po možnosti ob zgodnjih jutranjih urah, ko promet še ni preveč gost.



1. Pri hitrosti 100 km/h nežno pritisnite zavorni pedal in zmanjšajte hitrost na 70 km/h. Ponovno pospešite na 100 km/h in postopek ponovite dvakrat, da zavorni sistem ogrejete na delovno temperaturo in tako preprečite nadaljne termalne poškodbe, ki bi utegnile nastati v naslednjih vajah.

2. Pri hitrosti 100 km/h čvrsto im močno pritisnite zavorni pedal in zmanjšajte hitrost na 15 km/h - brez strahu, da bi prišlo do blokiranja koles ali posredovanja sistema ABS. Za tem takoj ponovno pospešite na 100 km/h ter postopek ponovite osemkrat. Nadvse pomembno je, da se nikoli ne ustavite popolnoma, saj se lahko plast zavornih oblog neenakomerno odtisne na vroče kolute, kar lahko kasneje rezultira s tresenjem, slabim zavornim učinkom ali celo uničenjem kolutov.

Opomba: ponekod lahko vajo ponovite tudi manjkrat, sploh, če je čutiti, da je pedal že mehkejši in zavorni učinek slabši. V takšnih primerih prenehajte in pojdite na vajo 3.

3. Običajno je zavorni učinek slabši po 7. ali 8. poskusu. Učinek je slabši tako dolgo, dokler se zavore popolnoma ne ohladijo. Smrad ali rahel dim je v takšnih primerih normalen pojav.

4. Po osmem zaustavljanju ponovno pospešite in napravite nekaj kilometrov brez zaviranja (če razmere dopuščajo). Zavore potrebujejo 5 - 10 minut za ohladitev. Izogibajte se zaviranju do mirovanja, sploh, kadar so zavore še vroče.

5. Po končanem utekavanju bi na zavornih kolutih morala biti modrikasta in svetlo sivkasta sled. Modrikasta sled nakazuje, da je kolut dosegel delovno temperaturo primerno za utekavanje, sivkasti madeži pa so sled/plastii zavornih oblog, ki so se pričele prijemati zavornega koluta. To je bil tudi namen utekavanja. Najučinkovitejši zavorni učinek se doseže takrat, ko je na zavornem kolutu tanek sloj zavornih oblog in ravno to podaljšuje življenjsko dobo komponent, povečuje zavorni učinek in zmanjšuje morebitno cviljenje med zaviranjem.

6. Obstaja tudi možnost, da kljub opravljenim vajam, zavore niso povsem utečene. To velja posebej v primerih, da smo zamenjali samo zavorne obloge. Takrat je potrebno postopek ponoviti, vendar obvezno z ohlajenimi zavorami. Včasih pedal zavore po prvem utekavanju še vedno ni tako čvrst, kot bi bilo za pričakovati, za kar je prav tako potrebno ponoviti postopek utekavanja. V takšnih primerih prvererite tudi stanje zavornega olja.

Pri zmogljivejših avtomobilih (z učinkovitejšimi / dirkalnimi zavornimi sistemi) se nanos sloja zavornih oblog lahko tudi "izrabi", sploh ob manj agresivni uporabi zavor. Tudi v takšnih primerih je potrebno utekavanje ponoviti.
V vsaki šali je malo šale (in veliko resnice)!!!
Uporabniški avatar
DaviiD
Addicted to Alfa
Addicted to Alfa
Prispevkov: 1165
Pridružen: Če Jul 01, 2004 11:48 am
Član Alfa Kluba: 0
Kraj: Maribor
Kontakt:

Kaj zdaj ? Najprej ko sem to napisal ste pravili da je bedarija, zdaj pa ze vsak drugi opisuje ta isti postopek...

Brezveze. Kar se mene tice je ta tema zakljucena....
Odgovori
  • Informacija