Alfa Klub

Naslov je jasen, zato pričakujem, da ne bo debate o tem, kako vas je prevzel Clio RS in da boljšega ni...


No pa začnimo:

Sem ravno iz parih z Shadom, obujala sva spomine o Alfah, ki te popolnoma prevzamejo, zato sem se odločil deliti z vami svojo zgodbo


Doma smo (na mojo pobudo) kupili novo 147 JTD, bilo je mislim da leta 2003, tudi sam sem začel gledati za Alfami, katere so mi bile tista zadnja leta čedalje bolj všeč, od nekdaj, pa se jih spominjam po tem, da so bile znane kot: "roke stran" ampak nesramno privabljive, na nek čuden način, aka "športen avto ki si ga želiš pa ga raje nebi imel"


No in sem se malo sam, malo kolegi prepričali, da si omislim Alfo...najbolj se mi je dopadla 145 in ker je bil čas za hitrejši avto je bila seveda to QV.

Kar precej sem jih pogledal pred nakupom, potem pa sem na avto-netu opazil zlatorumeno QV.

Občutek ki sem ga imel tisti moment v sebi- ko sem jo opazil na netu je bil, da to sploh ni možno, da se takšen avto prodaja in da je takšna lepotica "must have".

Ko sem se dogovoril za ogled in jo šel pogledat, se je svet za nekaj časa ustavil, prvi ogled na večer, drugi takoj naslednji dan (zgodnji klic lastnika, ter če je avto še in da ga bom kar vzel), pa popoldanski ogled avtomobila z kolegoma, potem pa muka 14 dni čakanja na avto, in lahko iskreno rečem, da sem vse skupaj spal tistih 14 dni bolj nič kot kaj.

Ko je bila KONČNO v moji lasti so bili občutki neopisljivi...še danes so, kakorkoli bi jo želel opisat, vožnjo z njo, zvok...se ne da, to je pač v srcu.

Vse kar sva dala z Alfico čez je bilo na kratko rečeno: trnova pot, kjer se je skozi popravljalo napake prejšnega lastnika, pa potem še svoje in še umes, kar si je Alfica zmislila...pa mi je česa žal?

NE

Ker ko je vse štimalo in delalo, sem bil zagotovo najbolj srečen otrok daleč naokoli, kateri je dobil nazaj svojo najljubšo igračo, katere ne menja za nobeno drugo

Kljub vsem njenim napakam in butastim pogruntavščinam Fabrizia je bila to Alfa Romeo

Kljub temu, da sem trenutno po treh Alfah na Subaruju, mi pogled uhaja na Alfe na cesti, ampak še vedno ni modela zame, pa dobro, to je zgodba za drugo temo(jih je na forumu dovolj, zato v to smer ne bomo šli)



Glede na to kako se zadnje čase piše po forumu da Alfe niso to več kar so bile, je morda to res, ampak še vedno, ko sem se vsedel v nov MiTO, sem dobil enak, ali pa izredno podoben občutek sedenja, položaj ročice menjalnika kot pri QV in še marsikaj, pač nostalgičen spomin na mojo Alfo, ki sem jo imel tako zelo rad.

In ravno sedaj se pripravlja nova verzija MiTO QV in ta zadeva bi znala biti zanimiva, čeprav se bojim, da verjetno ne tako kot je bila nikoli pozabljena 145 QV.


Ah te Alfe, ti resnično lahko zlezejo pod kožo...in težko težko, ali nemogoče je spraviti ta "čut" iz sebe.

Vabim pa še ostale, ki želijo predstaviti svoje zgodbe o Alfi ki je bila MUST HAVE, naj napišejo svoje občutke ob ponosnem lastništvu Alfe, ki je resnično križ in kača, kot je prikazano v znački (pa nej si predstavlja vsak kakor si želi )

Za konec pa še slika moje lubice...en dan upam, da bo spet prišla domov

Samo informacija, tvojo ljubico sedaj vozi mehanik pri Vrtaču (VW,Audi,Škoda). Seveda jo gledam skoraj vsak dan.

OMG, moram ga poiskati in se malo pomeniti o tem, da mi proda nazaj

Končno spet en post ki sem ga z veseljem prebral

odnekdaj so me navduševala It. vozila; cavalinoti rosso racing barve ali lambo nero barve, tudi trozobi Maseratti mi je naježil dlake ko si odprl kakšno italjansko revijo avtomarket in gledal kaj vse se prodaja čez mejo, vendar to so bile lahko samo sanje, pač za prvo plačo pred 17 leti je bil dosegljiv zgolj kakšen Fiat, tako sem za prvi avto čisto po naključju dobil Lancio A 112, nisem bil navdušen ravno nad kakšnim podrtim unotom ali yugotom, ki je bil v tem cenovnem rangu, tako sem dobil lep primerek nekakšne It. izvedenke minimorisa in za tiste čase in moja najstniška leta pravi gokart, pogledi pa so padali tudi za Alfami, takrat je bilo na cesti še veliko lepih primerkov 155-ic in trentatree-jk ki so s svojim zančilnim glasom zastraševale nas ostale udeležence v prometu
ampak sem si reku vse ob pravem času, enkrat bo že tudi Alfa
l. 99 sem izkoristil priliko na AT. na dan odprtih vrat in celo prišel na vrsto za popeljat 156-ko, 1.8 motor, črne barve ganz nova, in takrat je porasla želja da to pa enkrat ,,Must Have,, zaradi samega dizajna tako zunanjosti, kot tudi notranjosti, predvsem armaturke obrnjene rahlo proti vozniku, ločeno postavljena števca pred mano pa sta mi govorila ..YEEES.. to je bila pika na i, da če bo kdaj Alfa bo to 156,
in pred letom in pol je prišel ta čas ko je bil čas za menjavo avta in za to kar je bila želja že nekaj časa

.... in DA, je pomembno kaj občutiš med vožnjo predvsem lastno zadovoljstvo

Na kratko!

Na Alfi pristal čisto naključno. Točneje, na 164-ki 3,0 V6.

Najdlje imel, 1 teden manj kot 6 let, 155 Sport. Avto meni do norca za vozit.
Pred njo je bila pa tista "češnjica", 164 Q4. Ena izmed čisto zadnjih, letnik 1998. Pa jo gre idiot prodat , vendar jo še vedno sanja in enkrat bo sigurno zopet moja. Še vedno jo "sanjam" in me strese, ko se spomnim na hitre kroge z njo.

Do sedaj še z nobenim avtom nisem občutil takšnih občutkov v vožnji, kot s 164-ko.

Čeprav mam vozniško šele dobre tri leta mi je uspelo vozit relativno velik avtomobilov, od VW, BMW, Škode, Peugeota, Renaulta,.... da ne bom našteval. V nobenem avtu se nisem nikoli počutil najbolje, vedno se je našeo neki da me je motilo oz. šlo v nos. Ko sem oz. smo iskali moj 1. avto je le-ta moral bit poceni in poceni za vzdrževat, seveda je padel Renault Megane coupe 1.6e 90ks. Super avtek za prvi avtek. Potem so padale raznorazne predelave, ampak nikoli mi ni prirasel k srcu.
Z Alfo sm se srečal pri desetih letik ko jo je kupila teta, živo rdeča 33 avto da te kap, enostavno sem ji bil fouš, ker mi nismo mel takega avta. Takrat je ratal pojem športnega avta rdeča alfa.
Letos spomladi me je neki primlo in sem začel firbcat za 156, šel sem jih pogledat ene par in nakocu odločil za nakup in končno sem se našel v avtu. Vedno ko se vsedem v avto dobim enak občutek kot sem ga prvi dan. Pa naj reče tist k če, tisko ku če čez alfo me ne briga!! Meni je všeč, notranjos je spot-on, lega na cesti je fenomenalna,...
Mislim da bom ostal na alfi

oče kot dolgoletni alfist(zdj je zahinavu z bmw... ) skoz govoru o alfi, in ko je prinesel leta 1997 domol katalog z novimi modeli sem takrat kot še majhen mulček takoj pokazal na 156 ta avto bi js meu, sledil je odgovor nimaš slabega okusa tamau no tako sem prišel do svojih 18let in želja je bila še od takrat 156. vendar cenovno kar nedostopna...no po prodaji motorja je prišla domov zaribana 156 katera mi je pred hišo stala skoraj pol leta. ta čas sem jo saj ene 3krat oprav notri spucal tako da je mankalo samo še brnenje pod havbo ko je vžgala sem bil razočaran, v prostem teku je vse ropotalo rožljalo...mehanik rekel da se bo vneslo use skupaj...oče je rekel da je npr. teran ali pivo iz tapravega kozarca čisto drugačnega okusa-to mu nisem verjel dokler nisam sam prišel do tega. tako je bilo pri alfi. pravil je da ko greš v italijo da alfa čisto drugače prede. in res je.(ne me met zdj za psihota ) dva izleta v italijo in alfica je predla kot ostale no želja je bila po 166 in V6. to vozim sedaj, malo mi je žal 156 ker je bila bolj ''igriva'' in bolj primerna za moja leta samo ko se vsedem v zdajšnjo tudi na to nekako pozabim saj gre čez ovinke prav tako+zvok je tukaj še lepši. želje po alfi so še samo nevem kdaj bodo izvedljive, pa še doma imam dve old gtv kateri bi rad poštimal, tisto sta pa kot večina pravi pravi alfi, transaxle in zadni pogon pa tisti brbotajoč zvok... bom zaključil da nebom preveč napisal ker pol občutkov tako nemorem napisat,poznam jih moje samo jaz , z ostalimi smo si pa tudi tu nekje

Moja prva.... 145 z 1.6 boxerjem....

155 ki sm jo kupu .....

drugače je pa še ena alfa ki mi ne da miru - GT

Pri kakih 10 letih sem dobil za igračko modro alfo spider. Ena najljubših igrač, predvsem pa sem si dobro zapomnil njen znak s kačo in križem ter napis Alfa Romeo.

Sčasoma sem nekako izgubil zanimanje za avte nasploh, vse do prvega letnika faksa ('97). Takrat na parkirišču pred faksom opazim nek avto, ki mi po ohoho letih prvič pritegne pogled, in to toliko da sem moral stopit bližje. Najprej zagledam na desni napis T.Spark (nice ), pogledam znak in zagledam znano kačo in križ. Bila je 155. Ne vem kaj je bilo takega na njej, kolk se spomnim je bila čist serijska in neke srebrne ali sive barve, ampak je prav iztopala na parkirišću med ostalim plehom.

Prevrtimo čas naprej, ko kupujem svoj prvi avto. Po avtu.netu gledam marsikaj, od Civica, Mazde 323F, pa do Bravota in celo Escorta. Kaka zadeva mi je celo všečna, še posebej 323F, ampak je problem dobit dobro ohranjeno s klimo in po možnosti NE v zeleni barvi hehe. Naenkrat se spomnem na Alfe, in čisto za foro pogledam. Alfe sem vedno imel za bolj prestižne športne avtomobile, zato sem predvideval da so zelo drage in nisem niti razmišljal da bi si jo omislil za prvi avto. Lahko si predstavljate moje začudenje, ko sem videl njihove cene, opremljenost in dizajn. Še posebej so mi v oko padle 146 in 156, slednja je bila žal predraga, zato sem probal poiskati rdečo 146.

Kljub vztrajnem prepričevanju pravzaprav vseh, koga sem vprašal o mnenju, sem nabavil rdečo 146, in se z njo fural z istim užitkom zadnji dan kot prvi. Tudi na nekaj problemov ki mi jih je zadala sem pozabil v momentu ko so bli poštimani. Seveda je imela T. Spark motor, s svojim krasnim zvokom in poskočnostjo. Ob nakupu sem probal malo peljat tudi 156 1.8, in se trdno odločil da bo to moj naslednji avto.


Kot vidite, temu ni tako. Zakaj? Iskal sem 156 2.0 JTS limuzino facelift. Od začetka sem še "kompliciral" pri barvah, na koncu bi pa vzel praktično katerokoli barvo, če bi jo le dobil. V par letih rednega spremljanja avto.neta nisem naletel na niti eno takšno, po tujini se mi pa ni dalo iskat. Ko sem šel vseeno probat dizel, me je takoj odbil z ropotanjem in tresenjem. Saj je šel dobro, ampak bolj užitek mi je blo peljat mojo 146 s t.sparkom, kljub slabšim pospeškom, kombijevskem sedenju in neprimerno boljši notranjosti 156-ke. Poleg tega pa me je še začarala 159, že ko sem se pvič vsedel vanjo na Celjskem sejmu, in se na koncu odločil da šparam za njo.

Ali bo moj naslednji avto res 159? Ne vem. Sedaj sem malo bolj toleranten do dizlov, ampak me še vedno motijo. Bencinarji v njej so kr neki, z izjemo novega 1.8 turbo, ki pa še par let ne bo prišel v poštev zame. Evo res ne vem... imam pa Alfe še vedno rad, in nič ne kaže da bi se to spremenilo, saj se obrnem za praktično vsako ki jo srečam na cesti, od stare 33 pa do Brere. Bomo videli kaj bo prinesel čas... zaenkrat se pa furam z najbližjim sorodnikom tamlajše Alfe, Grande Puntom

mislim da tisti ki so preziveli en dan z mano vejo odgovor

75 s turbo motorjem, ali pa vsaj 2.0TS

vec kot noro dober avto za sproscanje in uzivanje v voznji.....ce ne bo neke hude spremembe bom vsaj enega imel do konca (da se bodo dedici lahko tepl zanga )

moznost dajem se Q4, katero upam da bom lahko obnavljal s kolegom in kasneje tudi peljal.....bomo videli

vse ostale alfe so me pustile dokaj mlacnega....se 33 1.7 16V Permament4 ma prevec pomanjkljivosti da bi me prevzela - ceprav je fenomenalen avto za svoje obdobje

No k se mi že glih da. 166-ka je moja prva alfa in je logično da me je prevzela prav ona. Zdaj razmišljam kako sem sploh prišel do tega da si kupim alfo - punca je zanosila, poročila sva se, prišel je otrok. Takrat sva imela puntota (95 letnik) in je bil pač za voziček premajhen avto. Ves denar sem dal v stanovanje, da sva šla laahko čim prej na svoje, ampak avto sem pa rabil. Najprej je bila prioriteta klima in da je malce večji, po možnosti karavan.

Avta sem spremljal že od rojstva in vozil že pri 12-letih (po parkingu da ne bo pomote), foter je šofer šleperja tako da sem veliko vedel o avtomobilih. Moj prvi avto(ki sem ga vozil, ni bil moj ampak od fotra) je bil Zastava 101, potem smo imeli golfa 2 (5 vrat, 5 prestav, dizel) - ti je bil po prepričanju mojga fotra najboljši avto na svetu (cena, poraba, vzdržljivost) - seveda je bil takrat tudi zame - nasledni avto je bil Passat letnik 95 (tisti ki jih je najmanj) - priložnost nakupa se je prikazala s strani prijatelja, klima, TDI...dobra cena in servisna knjiga - vglavnem super avto in super nakup. Tega sem največ vozil, všeč mi je bil ker je bil tako velik in takrat sem rekel da na manjši avto več ne grem. No in sedaj se vrnem k prejšnji zgodbi.

Kot vsak novopečeni očka je bila opcija samo karavan - gledal sem od lagune, C5-ke, do mondeota in tudi vectre. Želja je bila tudi BMW ali Audi, vendar sta bila zunaj dosega moje denarnice - mislim da je bil takrat budget za avto cca. 5000€, max 6000€. Samo passata pa nisem gledal - sploh ne vem zakaj - pa sem bil zelo zadovoljen že s tistim starim, ki smo ga imeli.
O alfi sem imel takrat vsesplošno prepričanje - ma pust alfo k se kvari - kaj nej tako sem bil naučen od družbe (od najboljšega prijatelja oče je kupil novo 33-ko in so jo imeli več na servisu kot na cesti).
No nato na netu vpišem: vse znamke, avtomatska klima, disel, nad 80kw, 4000€-7000€, letnik 2000-2002---->IŠČI.
Dobim nekaj primerov, zapalil sem se za eno C5-ko, ki sicer ni bila karavan ampak je imela 5 vrat (kar je ustrezalo za voziček), vso možno opremo (usnje, park senzorji...) in še celo avtomatik je bila, kar sem si potiho želel ampak ni bila nuja - no naslednji avto bo definitivno avtomatik -pač nekaj sem jih že vozil in sem se zaljubil. Cena C5-ke je bila mislim da 7000€. Druga avto, ki mi je padel v oči je bil pa opel Omega karavan - vendar mi je tisti zadek takoj razbil dvome. Potem je bilo pa kar nekaj alf 156 in 166 - ne vem zakaj ampak 156 nisem hotel - pa ne zato ker bi mi bila slaba ali grda, ampak zato ker mi je bila 166-ka taaako všeč že na slikah. In takrat je v meni nekaj preklopilo in sem se malce več pozanimal (tudi tu na forumu) o 166-kah ter se odločil: Hočem 166-ko, 2.4jtd, 100kw (pač registracija mi je bila tudi pomembna), pa še novejše so bile že čez moj budget.
Čeprav nisem vedel ali bom strpal voziček notri, ni me brigalo da mi je fotr in vsi ki sem jim rekel kateri avto bi kupil samo debelo gledali in rekli pa kje si ti najdu alfo...Hotel sem 166-ko za vsako ceno!
In gledat sem šel ene 2, ki so me potegnile vendar se mi je zdela cena visoka. Našel sem svoj sedanji avto, ki je kar nekaj sivih las povzročil ampak se vseeno tako rad usedem in peljem v tem avtu - neko dušo ima. Tudi cena je bla čez moj budget - tako da sem se kar pretegnil na silo ampak sem moral.
To je moja zgodba kako sem se zaljubil v svojo alfo.

Aja čez kake 2 ali 3 leta bi avto rad zamenjal in je seveda prva opcija 159-ka ampak ta pa definitivno karavan - ampak ne zaradi prtljažnika ampak ker mi je lepša. Vendar imam pa sedaj en problem in ne me zasovražit - vozil sem passata, ki mi drugače ni niti blizu alfi vendar je imel DSG menjalnik. In kot sem omenil bo moj naslednji avto avtomatik, sem si zelo zaželel tega menjalnika. Edini avto, ki pa punuja ta menjalnik in mi je kar precej všeč pa je Passat CC - tako da zna biti čez 3 leta ko bom kupoval avto (rad bi avto star največ 3-4 leta), da se bo znašel pred alfo - ker se mi zdi da tisti trenutek ne bo prave alfe zame - razn če ponudijo 169-ko z podobno dobrim menjalnikom - vendar bo verjetno če sploh bo, šele takrat prišla ven in bo finančno nedostopna.

Daleč je še ta čas ko bom menjal, vendar nekaj na CC-ju me je privleklo - nisem ga pa še vozil tako da bi ga rad probal pa bomo videli če bo želja ista - nisem pa imel tudi te sreče da bi vozil 159-ko tako da so še vse možnosti odprte.

To je blo malce off topic ampak vseeno sem imel željo to napisat.

166ka...Sanje odkar je prišla ven, koliko časa je to, računajte sami... Dobor leto nazaj, so sanje postale resničnost. Od takrat naprej sem drug človek ko se vsedem za volan alfice. Lahko mam še tako slab dan...ko se vsedem na prednji fotel, bež leder, obrnem ključ, spod haube zaprede V6, zvok šestaka nad 3500RPM...skrbi ni več. Še doma pravijo, da sem zaljubljen v Alfo, da se vidi...ne vem mogoče. Po tihem jo prodajam že kakšne pol leta, šla pa vrjetno ne bo, srce ne da... Želja mi je manjši avto, pač rad odpeljem kakšno zaprto ovinkasto cesto, kjer pa 166ka ni ravno najbolj doma. Mogoče 145QV, samo kaj ko ni šestaka pod haubo...

sam sem za prvi avto gledal nekaj poceni in v poplavi cliotov ter r19k in meganov in podobnega mi je srebrna 33ka na avtosejmu v ljubljani prav padla v oci. se vsedem notri, notranjost drugacna kot pri ostalih 33kah (siva, namesto obicajne crne), gremo en krog, boxer se slisi v vsej svoji lepoti in takrat sem bil prodan. cez nekaj dni greva z ocetom v celje, kjer je zivel prejsnji lastnik. kmalu se je izkazalo, da bo treba v avto vlozit kak evro (nove gume ipd.), vendar mi je avto vec kot odlicno sluzil!! na cesti me ni pustil niti enkrat, kaj vec kot rednih servisev pa mi tudi ni bilo potrebno delat.
in potem po dobrih dveh letih lastnistva pocasi pride cas za menjavo. 33ka je tu pa tam zacela rjavet, pocasi mi je zacelo presedat motanje volana brez serva, pa tudi pomanjkanje konjev me je vedno bolj dajalo.
in nato se mi ponudi ugodna opcija za nakup 145 qv, ki sem jo ze nekaj casa gledal. z ocetom greva en krog, pa me prepricuje, da bi imel 1.4 boxer povsem dovolj. ker mi ni verjel, da so tisto proti qv "jajca", sva sla se en krog z boxerco in takoj po koncani voznji je bilo odloceno, da dobim qv:)
alfa mi po vec kot 3 letih lastnistva se vedno prikrade nasmeh na obraz, vsakic ko se znova vsedem vanjo!!
ko pa pride cas za menjavo (oz. ko bo denar:)) pa gotovo pade GT, ki me je popolnoma prevzela, ko sem se prvic vsedel v tetino alfo..

najbolj pa me je fascinirala Nuvola, ko sem jo videl v alfinem muzeju.. ampak je na zalost samo koncept:(