O tem je že kar veliko napisanega. Vendar pa se pokrijejo le očitne stvari, ki pa niso definitivne. Kakor obraba gibajočih delov, rja, obraba notranjosti …
Zakaj niso definitivne. Pri obrabi gibajočih delov se pogovarjamo o predvidenem delovanju. Poleg tega pa je v praktično vseh strojih možno te dele menjati. Kar pomeni, da dobro vzdrževan stroj lahko doseže nekajkratnik delovnih ur v primerjavi s slabo vzdrževanim. Verjamem, da je pri avtih to še posebej izrazito. V mislih imam predvsem glavni pogonski motor in ostale gibajoče dele kot so amortiziranje, zglobi vrat … Poleg tega, generalne obnove motorjev in ostalih sistemov niso več tako drage odkar obstajajo ponaredki delov dobre kvalitete.
Pri rji je kolikor sledim tudi tako, da zna rjaveti kak del, ki je znan po tem in se ga večkrat da v celoti zamenjati. In to ne za nek hud denar. Pač pri avtih s tako slabostjo je to praviloma odšteto od prodajne cene rabljenega.
Pri obrabi notranjosti je podobno kot z rjo. Pač zamenjave po potrebi.
Kar pa skrbi mene so trajnostne poškodbe kletke vozila. Tukaj je potrebno zadevo ločiti na karambolirana in nekarambolirana vozila.
Ker je bila moja prejšnja služba v avtomobilski industriji in sem delal prav na področju varilne tehnologije mi je zanimivo, da o tem ni govora. Delal sem na linijah BMW, VW, Audi, Mercedes G.
Vsi smo že zvozili kakšen avto do konca. In mnogi imamo spomine, kako pri desnem ovinku slišimo kakšen ventilator, pri levem utihne, nam avto visi na levo, ker se večinoma vozimo sami … To so neki poznani znaki, da je sama konstrukcija avta dokaj dotrajana. Ampak to nekako ne skrbi nikogar. Posledice, ki jih jaz vidim zaradi poslabšane trdnosti avta so v prvi vrsti slabše vozne karakteristike na cesti, tuljenje, lomljenje raznih vpetih naprav, in na koncu varnost. Kar pa so najbolj pomembne karakteristike avta. Cena posledic zaradi nepredvidljivega vozila pa se nikakor ne more primerjati s ceno nekega gibajočega delca ali filtra v motorju.
Kot zanimivost vam povem, da proizvajalci avtov kvaliteto avtov sodijo dosti drugače kot običajni ljudje, za katere je Golf II klimax avtomobilistične industrije, ker se ne pokvari. Niti je ne sodijo po številu okvar v garanciji, kar je glavni argument za statistike o tem, katera znamka je najbolj zanesljiva. Pravzaprav je za avto, ko je enkrat sprojektiran daleč največji dodatni strošek in pokazatelj kvalitete ravno to, kako so avti zvarjeni in sestavljeni, ter kakšna kontrola se nad proizvodnjo izvaja. Kar pa je edino zagotovilo, da bo avto obdržal večino voznih sposobnosti in varnost skozi leta!
Imam predlog za tržno nišo. Sam je ne mislim ubirati, lahko pa sodelujem. To za to, ker se počitim bol doma v inženiringu v večjih podjetjih. Nekomu predlagam podjetje za pregled rabljenih vozil in izdajo certifikatov. Predlagam napravo, ki bi vpela kolesa in avto izpostavila določenim torzijskim silam. Nato pa bi se izmerile deformacije. Tako bi se pokazala dejanska obraba vozila. In hitro bi se videlo, kakšna je razlika med 100k km ovinkarjenja in 200k km vožnje po ravnih autobahnih.
Napravo bi naredil z dvema pnevmatičnima cilindroma in pa dvema vpetima kolesima. Za merjenje predlagam laserje, ki bi merili točke, ki se bi zdele smoterne za izbiro. Če se kdo misli lotiti, lahko pomagam pri izboru tehnologije, pomagam narediti software v primeru, da naredimo skupen projekt. Vse kar moramo imeti je delavnica, dva cilindra, računalnik s primerno strojno opremo in pa nekaj periferne opreme. Izberemo klasifikacije in naredimo končno konec avtomobilskim prevaram.