Novo leto je mimo, med prazniki pa sem obnovil idejo o posegu v desno ogledalo.
Starost, vremenski vplivi, neuporaba oziroma neprepogibanje so naredili svoje: sklep je otrdel in vztrajno zavrača sodelovanje.
Rek "nikoli s silo, vzami večje kladivo" tokrat ni deloval. Sem vedel, da sila vodi kvečjemu v lom, zato sem se lotil razdiranja in morebitnega čiščenja.
Zunanjo kemijo v obliki odvijač-spreja in wdja sem poskušal že poleti, pa ni delovalo.
Tokrat sem se lotil z brute-force, močno kemijo. Malo luga (NaOH v obliki tekočega koncentrata industrijskega čistila), pa kislina (HCl 30%), vmes seveda izpiranje.
Velika večina aluminija je bila čista. Tudi vzmet, ki je prej skorajda ni bilo videt, je zasijala v vsej svoji srebrnini:

- P3289185c.JPG (69.44 KiB) Pogledano 3002 krat
Ampak taglavni del, oksid med deloma, ki bi se morala premikati, je bolj trmast:

- P3289190c.JPG (63.03 KiB) Pogledano 3002 krat

- P3289188c.JPG (82.59 KiB) Pogledano 3002 krat
Kljub celemu popoldanu se oksid ni vdal, popustil je pametnejši...
Potihem pričakovan rezultat, pa vseeno sem upal da bo kemija kaj uspešnejša.
Klinc, telefon v roke in naročit drugega, takega ki se še premika, vemo kje

, cena sitnica. Čez dva dni je poštar že pozvonil. Pred montažo je sklep dobil porcijo maziva. Od takrat ga preventivno preguncam vsaj na dva meseca.
Nauk: ne počnite tega, naj vam bo moja izkušnja zadosti dobra šola. Saj nisem prvi, ki je poskušal razmigat invalidno zadevo, verjetno tudi zadnji ne.
Na napakah se učimo.
Pametni se na tujih...
Konec meseca sem jo peljal še na lepotno obdelavo, ravnanje bušk, predvsem po bokih (parkirišča.press), pa še kaj zraven.
Takoj izgleda par let mlajša, več kot vredno cene dveh kosil
