1935 - TARGA FLORIO

Alfa racing, GHD, ETCC, F1, ostali moto športi
Odgovori
Ride Si Sapis
Alfist
Alfist
Prispevkov: 315
Pridružen: Če Jan 03, 2013 9:44 pm
Vozilo: AR 33 1.3, AR 155 1.8 TS, AR 2.0 JTS Distinctive, AR Stelvio 2.0 Turbo Q4 Super,

1935 - TARGA FLORIO

Štart dirke je bil v nedeljo 28.aprila 1935 ob enajstih dopoldne, dirkači so štartali v časovnih intervalih. Najhitreje je začel Louis Chiron, ki so mu sledili Carlo Pintacuda, Antonio Brivio in Ferdinando Barbieri. Ob koncu prvega kroga je bil vrstni red pri vrhu Chiron, Brivio, Magistri in Pintacuda. V drugem krogu je vodstvo prevzel Brivio, Chiron pa je moral zaradi težav z dirkalnikom drugo mesto prepustiti Constantinu Magistriju. Kasneje je uspelo Chironu ponovno prevzeti drugo mesto. Brivio je brez pravega konkurenta zmagal s prednostjo skoraj sedmih minut pred moštvenim kolegom iz Scuderie Ferrari, Chironom. Tretji Ferrarijev dirkač Pintacuda je odstopil v tretjem krogu zaradi okvare diferenciala, tako da je presenetljivo tretje mesto osvojil Barbieri z dirkalnikom Maserati 4CM za razred Voiturette, po tem ko je prehitel Magistrija. Med prvo deveterico dirkačev jih je kar osem dirkalo z dirkalniki znamke Alfa Romeo. To je bila zadnja prava Grand Prix dirka Targa Florio, kajti kasneje je večinoma potekala kot dirka športnih dirkalnikov.

1. Antonio Brivio - Scuderia Ferrari - Alfa Romeo P3 - 6.krogov - 5:27:29,0
2. Louis Chiron - Scuderia Ferrari - Alfa Romeo P3 - 6.krogov + 6:52,6
3. Ferdinando Barbieri - privatnik - Maserati 8C - 6 krogov + 18:28,6
https://sl.wikipedia.org/wiki/Targa_Florio_1935

ALFA ROMEO P3

Alfa Romeo P3: večna legenda o "biscione"
Ta avtomobil je oprijemljiv znak slavne preteklosti milanskega proizvajalca.

Alfa Romeo P3 je ikona znamke "biscione". Ta mejnik italijanskega motošporta je v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja prevladoval na dirkaški sceni in zmagal na vsem, kar se je dalo zmagati. Ta dosežek ni bil naključje. Njegov dolg niz uspehov je bil pravzaprav plod projekta, ki je bil uspešen na vseh frontah.

Danes se vračamo k temi, da bi proslavili zmago Antonia Brivia na dirki Targa Florio leta 1935, kar je pravi primer te vrste. Voznik, rojen v Bielli, je avtoritativno zmagal na sicilijanskem izzivu z 2,9-litrsko različico. Za njim je bil 3,2-litrski avtomobil iz iste družine, ki ga je skozi ovinke Madonie vozil Louis Chiron, ki je na ciljni črti v Floriopoliju končal drugi, skoraj sedem minut za vodilnim.

Brivio je na 72-kilometrski stezi na otoku dosegel tudi najhitrejši krog s časom 53:59,3 sekunde in povprečno hitrostjo približno 80 km/h. To je bil pravi preizkus moči za milanskega proizvajalca avtomobilov, ki je zlahka odbil Maseratijeve ambicije in prisilil ekipo, da se je zadovoljila s tretjim mestom z majhnim 1,5-litrskim 4CM 1500, ki ga je vozil Ferdinando Barbieri.

Alfa Romeo P3, prvotno znana kot Tipo B, je bila evolucija Tipa A, ki je pustil svoj pečat na dirkališču z asi, kot sta Nuvolari in Campari. Zasnova modela je bila zaupana Vittoriu Janu, ko se je čas iztekal leta 1931. Izziv je bil izjemen, a ga je briljantni piemontski oblikovalec premagal in ustvaril nepremagljiv avtomobil.

Za pogon je bil izbran vrstni 8-valjni motor, sestavljen iz dveh blokov s fiksnimi glavami iz aluminijeve zlitine, vsak s svojo odmično gredjo v glavi. Kaskada zobnikov, nameščenih med obema blokoma, je poganjala oba. Pravzaprav je bil to "dvojni 4-valjnik". To srce, ki je sprva imelo 2654 kubičnih centimetrov prostornine, je napajal par uplinjačev. Energijo sta vbrizgavala dva koaksialna kompresorja tipa Roots, kar je zagotavljalo znatno povečanje moči za največjo izhodno moč 215 konjskih moči pri 5600 vrt/min.

Med inteligentnimi rešitvami sta bili dve polgredi, razporejeni v obliki črke "V", ki izvirata iz diferencialnega izhoda. Ti sta prenašali moč na zadnja kolesa prek stožčastih zobniških parov, kar je omogočilo, da je bil voznikov sedež nameščen znotraj njunega kota, s čimer se je znižalo težišče avtomobila.

Ni treba posebej poudarjati, da je bila Alfa Romeo P3 takojšnja zmagovalka. Že ob svojem prvencu na veliki nagradi Italije leta 1932 v Monzi je s Taziom Nuvolarijem za volanom dominirala v konkurenci. To je pomenilo začetek dolge serije uspehov, zaradi katerih je model postal prava legenda za "biscione" (kačo). Leta 1934 se je prostornina motorja milanskega avtomobila povečala na 2905 kubičnih centimetrov. Povečala se je tudi izhodna moč, ki je dosegla 255 konjskih moči. Zlahka si je predstavljati vpliv na zmogljivost, ki jo je še povečal vbrizgavanje energije.

Naslednje leto je bilo tehnično vodenje modela zaupano Scuderii Ferrari, ki je predlagala nadaljnje povečanje prostornine in druge modifikacije, ki pa so bile kljub temu izvedene po dirki Targa Florio. Avtomobil z 2,9-litrskim motorjem je zmagal na dirki Madonie, za volanom pa je bil Antonio Brivio. To je bil odmeven uspeh na cestah legendarnega sicilijanskega izziva, ki ga je zasnoval Vincenzo Florio, in je matičnemu podjetju prinesel precejšen pomen.

Ko gre za Alfo Romeo P3, dirko utripov navdušencev. Govorimo o enem od najvišjih dosežkov znamke "biscione" in s tem celotne avtomobilske industrije. Pooseblja celo poglavje zgodovine. Ta avtomobil se je znal z veliko učinkovitostjo izraziti v različnih tekmovalnih kontekstih.

Njegova neverjetna zgodovina, prežeta z uspehi, dokazuje moč modela, ki je bil sposoben zadušiti ambicije svojih konkurentov. Njegovo vzvišeno dinamiko je podpiralo odlično jekleno podvozje avtomobila, ki je zagotavljalo popolno ravnovesje in odlično vodljivost.
21.december 2025
https://www.clubalfa.it/570008-alfa-rom ... l-biscione
Priponke
Alfa Romeo P3 - 1..png
Alfa Romeo P3 - 1..png (520.74 KiB) Pogledano 1655 krat
Alfa Romeo P3 - 2..png
Alfa Romeo P3 - 2..png (387.16 KiB) Pogledano 1655 krat
Alfa Romeo P3 - 3..png
Alfa Romeo P3 - 4..png
Odgovori
  • Informacija