ANDREAS NIKOLAUS "NIKI" LAUDA
Kot velik ljubitelj avtomobilističnih dirk imel sem priložnost srečati Niki Laudo kot enega najboljših dirkačev v Formuli 1 in sicer leta 1974 v Monzi na GP Italije, leta 1975 v Zagrebu, kjer je otvoril avtomobilski sejem, na GP Avstrije leta 1977 in leta 1983 na Osterreichringu.
Ob tem ne znam opisati sreče, navdušenja, vznesenosti, razburjenja, ko sem med dirkači zagledal ravno takratnega novega dirkača Ferrarija, še posebej, ker je Niki Lauda startal iz prvega mesta na domači dirki v Monzi. Ob velikem navdušenju vseh gledalcev je Niki Lauda vodil dirko do 32. kroga, ko mu je odpovedal motor njegovega Ferrarija. Takrat je prvo mesto prevzel njegov moštveni tovariš Clay Regazzoni ob ovacijah desettisočev gledalcev, ki smo bili ob progi, ko smo v trenutku obnemeli, ko je v 39.krogu zaradi motorja odstopil tudi Clay.
Na dirki je bilo takrat okoli 120.000 ljudi in neponovljivo vzdušje, navdušenje in hvaležnost, da smo do Milana in kasneje v Kraljevi park v Monzo.
Leta 1975, ko je Niki Lauda postal prvič Svetovni prvak v Formuli 1 s Ferrarijem 312 T, so ga organizatorji avtomobilskega velesejma v Zagrebu povabili, da bo tam častni gost. Na sejmu je bil tudi njegov Ferrari 312T, ki smo si ga temeljito ogledali, imeli pa smo tudi možnost, da smo se slikali ob njem. Takratne slike hranim še dandanes in so mi dragocen spomin, pa tudi poseben obesek, ki je bil narejen ob obisku, še hranim, kot dragoceno darilo.
Leta 1977 sem šel na GP Avstrije v Zeltweg in ponovno srečal mojega ljubljenca Niki Laudo na Ferrariju, kjer je bila dirka v velikem nalivu in mokroti, tako, da je končal na 2.mestu.
Leta 1983 sem šel na GP Avstrije v Zeltweg in spet srečal dvakratnega svetovnega prvaka Niki Laudo, ki je že drugo leto nastopal za moštvo Mclaren z dirkalnikom McLaren Ford in na tej dirki končal na 6.mestu.
Ko je leta 1984 osvojil z moštvom McLaren že svoj tretji naslov Svetovnega prvaka v Formuli 1, sem iz PTT poslal več telegramov, na sedež moštva McLaren v Woking v Veliko Britanijo s čestitkami mojemu ljubljencu Nikiju Laudi in moštvu McLaren. Prvega sem poslal 23.julija 1984 ob njegovi 22.zmagi na GP Velike Britanije v Silverstonu, drugega sem poslal 21.avgusta1984, tretjega sem poslal 10.09.1984 in posebnega celostranskega ob osvojitvi III. naslova Svetovnega prvaka Formula 1 1984. Za ta telegram sem plačal znesek, ki je takrat pomenil 1/3 moje plače. Vse to gradivo hranim kot neprecenljive spomine še danes:
MONZA 1974
https://www.youtube.com/watch?v=AQUd0aYqa88
https://www.youtube.com/watch?v=35TgEuOuDAs
Odstop Laude - 2:20, 2:30 do 2:41
https://www.youtube.com/watch?v=hks5bxur84k
https://www.youtube.com/watch?v=WZdldWW5g1Y
https://www.youtube.com/watch?v=UoFOd-rhXkc
NIKI LAUDA
Niki Lauda je eden najbolj legendarnih dirkačev v Formuli 1 in kdo bolj kot on, pozna razmere v moštvu Ferrari. Prav ta odnos je tudi vplival na njegovo dirkaško kariero in kasneje povratek v Formulo 1, kjer mu je med redkimi uspelo postati tretjič svetovni prvak. Ko je bil še pri Ferrariju je bil edini dirkač v Formuli 1, ki je slovitemu Enzu Ferrariju, ko je ta še bil živ, rekel ˝ne˝, ko so ga vprašali ali bo še vozil za njih. Dejstvo je tudi, da je za scuderio Ferrari vse samo njihov dirkalnik, da je pilot samo tisti, ki lahko ta dirkalnik vozi. Tako je bilo in je še vedno. Prav Lauda je to tudi izkusil, po tem ko je 1975 postal svetovni prvak in ko je, na današnji dan, 1.avgusta 1976 doživel veliko nesrečo na Nurburgringu, ko so ga iz gorečega avtomobila rešili Merzario, Lunger, Ertl in ostali. Samo 41 dni po nesreči je vozil v Monzi in si z velikimi napori prislužil slavno 4. mesto. To sezono 1976 je kljub velikemu vodstvu na koncu z deževno dirko v Fujiju izgubil za samo 1 točko. Tako se je v letu 1977 proslavil z še enim naslovom svetovnega prvaka ter kasneje leta 1983 še z McLarnom. Bil pa je med redkimi dirkači, ki je kot svetovni prvak, odšel iz scuderie Ferrari, kar da tudi vedeti, da je pri njih pomemben zgolj in samo dirkalnik. Prav tako je kasneje končala tudi kopica svetovnih prvakov, med njimi Mansell, Prost, Schumacher ter Raikkonen...
ANDREAS NIKOLAUS NIKI LAUDA
Včeraj ponoči je umrl Niki Lauda na privatni kliniki v Švici, kamor je bil sprejet zaradi težav s pljučmi in na cikel dialize. Njegove težave so se začele že v avgustu leta 2018, ko so mu morali presaditi pljuča.
Rodil se je 22.februarja 1949 na Dunaju v Avstriji. Niki Lauda je postal trikratni Svetovni prvak v Formuli 1, leta 1975 in 1977 s Ferrarijem in leta 1984 z McLarnom.
1.avgusta 1976 je imel veliko nesrečo, ko je na dirki v Nurburgringu Niki Lauda je že v drugem ovinku ob 14 uri 31 minut izgubil nadzor nad Ferrarijem, ki je v nesreči zagorel. Na dirkalni stezi Nordschleife, ki je bila dolga 22,835 km, je na rahlo mokrem asfaltu v ovinku Bergwerk izgubil oblast nad vozilom in udaril v zaščitno ograjo. V njegov Ferrari je potem udaril še dirkač Brett Lunger. Iz vozila so mu pomagali dirkači Harald Ertl z gasilnim aparatom, Guy Edvards in Arturo Merzario, ki so ga brez čelade, komaj izvlekli iz gorečega Ferrarija. Trikratnega svetovnega prvaka (1975, 1977, 1984) so s hudimi opeklinami ob 15 uri in 10 minut prepeljali s helikopterjem v bolnišnico v Adenau po eni uri v Ludwigshafen ter zaradi resnosti poškodb še v Mannheim. Takrat je imel počeno ličnico, opekline 1 in 3 stopnje po rokah in obrazu ter poškodbe desne veke ter uhlja. Vse njegovo življenje bodo vidne posledice nesreče, toda ostal je živ.
Po samo 42 dnevih od nesreče in rehabilitacije je že nastopil na veliki nagradi v Monzi in osvojil fantastično 4 mesto.
V Formuli 1 je tekmoval za moštva March-Ford, BRM, Ferrari, Brabham-Alfa, McLaren Ford in McLaren TAG Porsche.
Leta 1979 je ustanovil svojo letalsko družbo LaudaAir, za katero je kot kapitan in pilot, pilotiral svoja letala. Pozneje se preimenuje v LaudaMotion in napoveduje prenehanje NIKI Air Berlin ter nato v lanskem letu s pomočjo solastnika Rynairja spet odkupi LaudaMotion, ki bi naj v treh letih imeli že 30 letal.
V nadaljevanju svoje kariere je bil tudi svetovalec ekipe Scuderia Ferrari v letih 1993 do 1995 in je pripomogel k uspehu Michaela Schumacherja, v letih 2001 in 2002 pa je bil športni direktor in šef ekipe Formule 1 British Jaguar Racing ter od leta 2012 pa je glavni neizvršni športni direktor pri ekipi Formule 1 Mercedes AMG Petronas z velikimi uspehi. Od uvedbe hibridnih motorjev leta 2014 je ekipa Mercedes AMG Petronas postala 5 kratni svetovni prvak med moštvi v Formuli 1.
DOSEŽKI
* Število dirk F.1. - 171
* Število točk - 420,5
* Število zmag - 25
* Število drugih mest - 20
* Število tretjih mest - 9
* Število pole position - 24
* Najhitrejši krog - 24
* Število stopničk - 54
* Število startov iz 1.vrste - 31
* Število kilometrov v vodstvu - 7.188
* Svetovni prvak F.1. - 1975, 1977 in 1984
https://www.youtube.com/watch?v=PYgjRTWhWi8
https://www.youtube.com/watch?v=OxX3vSPehAo
https://www.youtube.com/watch?v=CfoCMbFiwl8
https://www.youtube.com/watch?v=8F5BaQ6a6Jw
https://www.youtube.com/watch?v=yDEq4mVqocY
https://www.formula1.com/en/championshi ... Lauda.html
http://autosprint.corrieredellosport.it ... rno_verde/
https://www.mercedesamgf1.com/en/mercedes-amg-f1/
https://www.mercedesamgf1.com/en/merced ... iki-lauda/
http://www.laudamotion.com/
http://aviapages.com/company/lauda-motion/
https://en.wikipedia.org/wiki/Lauda_Air
https://www.formula1.com/en/latest/feat ... stria.html
http://autosprint.corrieredellosport.it ... tto_in_f1/
http://autosprint.corrieredellosport.it ... damentale/
http://autosprint.corrieredellosport.it ... de_amico_/
http://autosprint.corrieredellosport.it ... _campione/
http://autosprint.corrieredellosport.it ... ui_social/
http://autosprint.corrieredellosport.it ... a_binotto/
http://autosprint.corrieredellosport.it ... a_di_niki/
ZADNJI POZDRAV
Niki Lauda, kot prvi športnik v Katedrali Sv.Štefana na Dunaju...
R.I.P. - Riposa in Pace
https://www.sportmediaset.mediaset.it/v ... 2019.shtml
https://siol.net/sportal/avtomotosport/ ... tov-498786
https://www.rtvslo.si/zabava/zanimivost ... ana/489301
MOJA MONZA
Dvakrat sem lahko užival v lepoti legendarnega Kraljevega parka, ki se nahaja na dirkališču Monza, kjer se od leta 1920 odvija dirka za Veliko nagrado. Zame je bilo leta 1974 videti toliko ljudi in Formulo 1 tako blizu sanje, a s srečnim koncem. Bil je velik boj za zmago na dirki in pogled od blizu na Claya Reggazzonija, vodilnega v dirki, nato Nika Laudo, oba Ferrarija s pokvarjenimi motorji in končno zmagovalca dirke Ronnieja Petersona v Lotusu. Pravili so, da nas je bilo takrat v Monzi 120.000, nato pa se je na koncu dirke veliko nas zbralo pod stopničkami, da bi pozdravili velike voznike. Takrat sem imel tudi priložnost od blizu izkusiti bokse; tja me je peljal moj dober prijatelj Franco Attissani iz Milana, ki sem mu še danes hvaležen.
Ti dnevi so bili zame, zelo mladega 16-letnika, najlepša stvar v mojem življenju. Potem me šolski prijatelji niso več klicali po imenu, ampak le po vzdevku, »Monza«. Bil sem edini v celotni šoli in to je bilo prvič, da sem bil v velikem mestu, kot je Milano. Vožnja z vlakom je bila dolga in bil sem tam sam, zelo osamljen, in revija Autosprint je govorila o Monzi.
Nato sem se leta 1987 spet odpravil v Monzo, vendar z družino in sinom Davidom, starim komaj šest mesecev, ki je bil zagotovo med najmlajšimi, ki so videli legendarno dirko Formule 1. Takrat je Nelson Piquet zmagal za Williams po velikem boju z Ayrtonom Senno, ki je vodil skoraj polovico dirke.
V Monzi sem imel srečo videti odlične voznike in Viteze tveganja, kot so: Niki Lauda, Clay Reggazzoni, Carlos Reutemann, Carlos Pace, John Watson, Emerson Fittipaldi, Ronnie Peterson, James Hunt, Jean Pierre Jarier, Patrick Depailler, Jean Pierre Beloise, Francoise Migault, Jody Scheckter, Cris Amon, Vittorio Brambilla, Rolf Stommelen, Arturo Merzario, Jacky Ickx, Jaques Laffite, Hans Joachim Stuck, Danny Hulme, Tim Schenken, Graham Hill, Tom Pryce, Henry Pescarolo, Derek Bell, Carlo Faccetti in nato Nigel Mansell, Alain Prost, Ayrton Senna, Nelson Piquet, Gerhard Berger, Riccardo Patrese, Michelle Alboretto, Alex Caffi, Allessandro Nannini, Andrea De Cesaris, Eddie Cheever, Stefan Johansson, Derek Warwick, Teo Fabi, Piercarlo Ghinzani, Cristian Danner, René Arnoux, Satoru Nakajima, Philippe Streif, Ivan Capelli, Jonathan Palmer, Martin Brundle, Philippe Alliot, Adrian Campos.
Nekaj mesecev pred Monzo sem se po zaslugi prijaznega tajnika in urednika Carla Cavicchija dogovoril za obisk revije Autosprint v Bologni. Tam sem videl nastajanje revije in spoznal druge sodelavce moje najljubše revije. Nazadnje mi je urednik dal namizno zastavico, obdano z zlatim trakom, ki se še danes sveti v moji omari.
Zdaj so se mi sanje uresničile, saj sem v letu 2024 s sinom Davidom že tretjič odpotoval v Monzo, da bi si ogledal dirko. To je zame največji dogodek ob odhodu v penzijo, zato sem hvaležen svoji družini in številnim prijateljem, ki so mi po 50 letih dali to darilo in priložnost. Upam, da bo to resnično razburljiva dirka z velikim Ferrarijem. Medtem mi je uspelo postati tudi delničar Ferrarija, kar sem si vedno želel in dosegel v življenju.
Zato je zdaj bistveno, da dirko obdržimo v Monzi in v to legendarno in edinstveno dirko vložimo vse svoje napore, ki mora ostati stalnica v sodobnem prvenstvu Formule 1.
ANDREAS NIKOLAUS "NIKI" LAUDA
1.avgusta 1976 pred 50 leti je na dirkališču Nürburgring v ognjenem peklu skoraj umrl svetovni prvak F1 Niki Lauda. Nesreča, ki je za vedno spremenila njegov obraz, je hkrati spremenila tudi zgodovino avtomobilskega športa.
Ko se je 1. avgusta 1976 karavana F1 zbrala na legendarnem Nürburgringu, je bil Niki Lauda aktualni svetovni prvak in vodilni v skupnem seštevku prvenstva. Ferrari je bil v odlični formi, Avstrijec pa je veljal za prvega favorita dirke. Toda že dan pred startom je bilo jasno, da ga veliko bolj kot tekmeci skrbi nekaj drugega – varnost.
Nürburgring Nordschleife je s skoraj 23 kilometri dolžine veljal za najzahtevnejše dirkališče na svetu. Več kot 170 ovinkov, ogromne višinske razlike in številni nepregledni odseki so pomenili, da reševalne službe ob morebitni nesreči pogosto niso mogle pravočasno posredovati. Lauda je menil, da so sodobni dirkalniki postali prehitri za stezo, ki je bila zasnovana še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.
Na sestanku dirkačev je zato predlagal bojkot dirke. Opozarjal je, da Nürburgring ne izpolnjuje več varnostnih standardov, ki jih zahteva sodobna F1. Večina dirkačev se z njim sicer ni prepirala, a je na koncu prevladalo mnenje, da mora dirka kljub vsemu potekati. Predlog za bojkot je padel z razmeroma tesnim izidom glasovanja.
Le nekaj ur pozneje se je izkazalo, da so bile Laudove bojazni žal upravičene.
Pekel v Bergwerku
Dirka se je začela na mokri stezi, vendar se je ta hitro sušila. Večina dirkačev je po prvem krogu zapeljala v bokse po pnevmatike za suho podlago, med njimi tudi Lauda. Ob začetku drugega kroga je znova napadel vodilne, nato pa se je pri hitrem levem ovinku Bergwerk zgodilo nekaj, česar še danes ni mogoče povsem zanesljivo pojasniti.
Ferrari 312T2 je nenadoma izgubil oprijem, trčil v zaščitno ograjo in se odbil nazaj na stezo, kjer ga je zadel še dirkalnik Bretta Lungerja. Ob trku se je poškodoval rezervoar za gorivo in Ferrari je v trenutku zajel ogenj. Lauda je ostal ukleščen v gorečem dirkalniku, medtem ko so mimo njega z veliko hitrostjo vozili preostali tekmovalci.
Prvi so se ustavili Guy Edwards, Brett Lunger, Harald Ertl in Arturo Merzario. Kljub plamenom so stekli proti gorečemu Ferrariju in z golimi rokami poskušali odpeti varnostne pasove ter izvleči Laudo iz razbitin. Šele po skoraj minuti jim je uspelo osvoboditi močno opečenega Avstrijca in ga umakniti na varno, kjer so ga prevzele reševalne ekipe.
Lauda je utrpel hude opekline obraza in rok, vdihnil strupene pline iz gorečega dirkalnika ter si močno poškodoval pljuča. Njegovo stanje je bilo tako kritično, da so mu v bolnišnici podelili celo zadnje zakramente, saj zdravniki niso verjeli, da bo preživel.
Vrnitev, ki ji svet ni mogel verjeti
Po nesreči so zdravniki njegove možnosti za preživetje ocenili kot izjemno majhne. Poleg hudih opeklin na obrazu, lasišču in rokah je bilo zanj usodno predvsem vdihavanje strupenih plinov, ki so močno poškodovali njegova pljuča. Nekaj dni po nesreči je njegovo stanje postalo tako kritično, da so mu podelili zadnje zakramente.
Toda Lauda je znova presenetil. Že po nekaj dneh se je njegovo zdravstveno stanje začelo izboljševati, čeprav je okrevanje spremljala neznosna bolečina. Obraz je ostal trajno zaznamovan z opeklinami, izgubil je večji del desnega ušesa, odtlej pa je skoraj vedno nosil značilno rdečo kapo, s katero je zakrival brazgotine.
Še večji šok je sledil le šest tednov po nesreči. Na VN Italije v Monzi se je Lauda znova usedel v Ferrarija 312T2. Mnogi so menili, da gre za norost, saj so bile njegove rane še vedno odprte, krvaveče povoje pa je nosil kar pod dirkaško čelado. Kljub temu se je kvalificiral na peto mesto in dirko končal na izjemnem četrtem mestu.
Njegova vrnitev velja še danes za eno najbolj neverjetnih v zgodovini športa. Ne le zaradi hitrosti okrevanja, temveč tudi zaradi psihične trdnosti, saj je moral znova sesti v dirkalnik le nekaj tednov po tem, ko je skoraj zgorel v enem najbolj spektakularnih požarov v zgodovini F1.
Nesreča, ki je za vedno spremenila F1
Laudova nesreča je pomenila prelomnico za F1. Čeprav so se varnostni standardi izboljševali že pred letom 1976, je prav požar na Nürburgringu dokončno pokazal, da legendarna Nordschleife s skoraj 23 kilometri dolžine in več kot 170 ovinki ne more več zagotavljati ustrezne varnosti za vse hitrejše dirkalnike. Reševalne ekipe zaradi oddaljenosti posameznih odsekov niso mogle pravočasno posredovati, številni deli steze pa niso imeli niti ustreznih zaščitnih ograj.
F1 se na Nürburgring v njegovi legendarni različici ni nikoli več vrnila. Velika nagrada Nemčije je bila že naslednje leto preseljena na Hockenheimring, medtem ko je Nordschleife ostala prizorišče drugih avtomobilističnih tekmovanj. V naslednjih letih so organizatorji dirk pospešeno izboljšali zdravstveno oskrbo ob stezah, uvedli učinkovitejše gasilske ekipe, sodobnejše zaščitne ograje, boljšo komunikacijo med reševalnimi službami in strožje varnostne standarde za dirkališča. Napredek je sledil tudi pri zaščitni opremi dirkačev in protipožarni varnosti dirkalnikov.
Lauda je sezono 1976 kljub skoraj usodni nesreči nadaljeval in vse do zadnje dirke v Fujiju ostal v boju za naslov svetovnega prvaka. Zaradi neznosnega naliva je po dveh krogih odstopil, saj je ocenil, da tveganje presega mejo sprejemljivega. Naslov je s točko prednosti osvojil James Hunt, Lauda pa je s svojo odločitvijo še enkrat dokazal, da pogum ni vedno povezan z brezglavim tveganjem.
Čeprav je zaradi nesreče za vedno nosil brazgotine, je osvojil še dva naslova svetovnega prvaka, pozneje pa postal eden najvplivnejših mož v F1. Njegova nesreča na Nürburgringu ostaja ena najpomembnejših prelomnic v zgodovini avtomobilskega športa – ne le zaradi njegove izjemne vrnitve, ampak predvsem zato, ker je pospešila varnostno revolucijo, ki je v desetletjih zatem rešila nešteto življenj.
Samo nekaj ur prej se je v Avstriji zgodila še ena huda nesreča, ki pa je bila na koncu pravi čudež.
https://f1.avtomanija.com/2026/07/11783 ... -zivljenje
https://www.autosprint.it/news/formula1 ... ki_lauda/2
NIKI LAUDA & ČELADA
Novembra 2025 je bil Miami prizorišče odkritja: čelada Nikija Laude, ki je izginila leta 1988 in je bila ponovno odkrita po 37 letih. Predmet, AGV X1 "Air System", je bil ukraden med avtomobilskim salonom in zdelo se je, da bo za vedno izgubljen, dokler se ni ponovno pojavil v ZDA med predmeti na dobrodelni dražbi, ki je potekala med veliko nagrado Formule 1.
Čelada, tista, ki jo je Lauda nosil 1. avgusta 1976, na dan grozljive nesreče na Nürburgringu, je postala del zgodovine motošporta. Zgorela, udrtina, dokaz junaka, ki je preživel požar, jo je Dainese po dolgi pravni bitki identificiral in našel, preden jo je prinesel domov in razstavil na EICMA 2024. Na tej razstavi čelada ni sijala kot dragulj, a je bila morda vredna več: predstavljala je človeški pogum v soočenju z uničenjem.
Dve nasprotujoči si zgodbi, odvzem in vračilo, ki si delita isto temo: krajo spomina. V Louvru tatvina izbriše delček zgodovine; v Miamiju jo sreča in vztrajnost ponovno prikličeta na dan. Napoleonovi dragulji poosebljajo moč in nečimrnost preteklosti; Laudova čelada pa pooseblja ranljivost in moč, zaradi katerih je posameznik simbol.
https://www.autosprint.it/news/formula1 ... niki_lauda


