Alfisti niso ljudje povprecja, vpeti v sivino vsakdanjika in nezanimive rutine. Ne, to so vendar alfisti, ki svoje strasti do alfe ne poskusajo obrazloziti racionalno, tako kot vsi tisti ki radi segajo po pogovorno hladnih in prevec urejenih nemskih avtomobilih,razne svetle izjeme nemske avtomobilske industrije pa vse to le potrjuje.
Saj veste, red in disciplina, nemska je vrlina (
Avtomobili te znamke so pac videti drugace. Lahko jih vidimo kot sportne, lahko jih vidimo kot elegantne, lahko so videti zivahni ali pa umerjeni. Kar koli, samo nekaj niso. Niso navadni, nezanimivi, povprecni in neopazni. Alfo romeo vedno opazite. Tudi ce sedite vizualno neprepricljivem avtomobilu, kar pa spet se zdalec ne pomeni, da ste sposobni imeti Alfo.
Pojdimo na naslednjo stopnjo, k notranjosti. Pustimo naso prvo asociacijo na morda malce povrsno izdelavo, cricke v armaturni plosci ali pa na kdaj pa kdaj nerodno izbran material ob strani. To alfista ne moti in tega tudi ne opazi. Opazi pa, nemudoma, ko se sede v alfa romeo, da je sredisce in s tem povezana notranja arhitektura avtomobila nihce drug kot on sam. Torej voznik in samo voznik, Ups, pardon, alfist. Le ta uziva v upravljanju vozila, se bolj kakor je uzival ob pogledu na svoj avtomobil med hojo proti parkirnemu mestu. Ko se odpelje, je zadovoljen in malce razburjen, saj ve, kaj ga caka. Alfa Romeo v voznji. Ce je notranjost narejena okoli voznika, potem je vsa mehanika avtomobila, od motorja preko menjalnika do pogonskih koles, vpetja le-teh in vzmetenja, zavor, volanskega mehanizma in se in se, narejena za voznika, zopet pardon, alfista. Ta se rad vozi in rad cuti svoj avtomobil, na volanskem obrocu rad sprejema povratne informacije iz ceste, rad sodeluje z avtomobilom, rad cuti, da je avto ziv. In temperamenten.
Emocije in se enkrat emocije.
Skor sm ze solze potocu k sm tole tipku.....







