Pri TČ in peletih bi dodal še par stvari:
- pri obeh je treba opravit letne preglede s strani serviserja, kar znajo mastno zaračunat
- pri peletni peči je treba pazit na odlično kakovost peletov, drugače so veliki problemi s samim delovanjem
- pri peletni peči je treba opravit tudi meritve emisij delcev PM
- peletna peč rabi stalno menjavanje svečke za vžig, ki niso niti slučajno poceni
- TČ zrak-voda zna zamrznit ob visoki rel. vlažnosti in megli, da se spremeni v kocko ledu in praktično porablja el. grelce samo za odtajanje
- VT TČ so prekleto draga investicija, če želiš imeti TČ za radiatorsko ogrevanje (načeloma od 10.000 dalje za kitajca)
- pogoj za TČ je vedno odlično izoliran objekt in najboljši način ogrevanja prek talnega gretja (v talno pa se pošilja voda do max 37C, pa še to je pretiravanje)
- veliko uporabnikov TČ s talnim gretjem ima težave z algami v sistemu
- za pelete rabiš veliko skladišče na suhem - torej klet ali posebno garažo kamor spraviš tono ali dve peletov
- polži za transport peletov so glasni in rožljajo, znajo motit, če so v bivanjskem delu (gospod, ki ga poznam, je znorel zaradi stalnega rožljanja in vrgel Centrometalovo peč na pelete po eni sezoni ven)
- TČ, ki bi v praksi dosegala 80C vodo, je najvišji cenovni rang, ki stane za pol hiše. Večinoma dosegajo VT TČ okoli 50C, pa še to je ob najbolj optimalnih pogojih.
- Vse TČ zrak-voda delajo dobro do okoli -5C, pri več minusa pa morajo pomagati el. grelci, ki jih ene TČ imajo serijsko, pri enih pa je treba grelce dodatno doplačati.
- nekatere TČ imajo grozne težave z elektroniko in nastavitvami
- življenjska doba TČ zrak-voda je okoli 10 let v najboljšem primeru
- zunanjo enoto TČ je treba vedno čistiti snega in ledu, potrebno je narediti tudi poseben dvignjen podstavek, da jo ne zakrije sneg pozimi ali jo postaviti pod kakšen balkon ali narediti streho
Pa še okoli porabe TČ in izkušnje uporabnikov. Veliko ljudi ima VT/HT dvotarifni števec (kar se plača), ko da notri TČ, gretje pa nastavi izključno na nižjo tarifo s tem, da ima še cenik za TČ. Prav tako dosti lastnikov TČ pozabi povedati, da imajo 20cm volnene fasade, 3-slojna okna, pod AB ploščo pa 20cm XPS izolacije. Potem veliko lastnikov zamolči, da imajo na strehi par kv. metrov solarnih panelov za toplo vodo s katero pomagajo greti talno ali sanitarno vodo in je TČ močno razbremenjena. Nekateri podajajo vsoto porabljene el. energije brez DDV, eni povedo, da imajo račun 40€, pozabijo pa omeniti, da so od tega odšteli vse dajatve, davke in prispevke (in je rač. za el. v bistvu 150€). Nekateri Primorci tudi radi pozabijo omenit, da jim zunanja temp. nikoli ne pade pod par stopinj minusa, če sploh, med tem, ko nekaterim ostalim regijam v Slo. temp pozimi ne spleza nad -5. Na Babnem polju si s TČ nimaš absolutno nič pomagati
Kdor ima torej hišo recimo zgrajeno leta 1985, običajna okna in 2 cm zunanjega ometa na fasadi ter se ogreva prek radiatorjev na kurilca, je najboljša investicija, ki jo lahko napravi fasadni sistem z 10 cm običajnega EPS-a in poraba kateregakoli energenta se drastično zmanjša, s prihrankom pa lahko v parih letih zamenja okna z dvoslojnimi ali troslojnimi in poraba energenta se praktično prepolovi glede na izhodiščno porabo. Cena investicije za majhno hišo, da se napravi fasada vs. vgradi TČ, je nekje ista, za oboje se pod pogoji dobi tudi subvencija Eko-sklada (za TČ je pogoj občinski odlok o daljinskem ogrevanju, za fasado pa min. 12cm debeline fasade oz. določena topl. prevodnost glede na izbran material in debelino).