Na kratko vzvojna togost dejansko pomeni odpornost teles na torzijo in jo merimo različno, pač odvisno od merskega standarda, ki je veljaven za področje, kjer pa živimo ali živijo ljudje, ki jim želimo materijo predstavit.
Sledeči podatki, ki so napisani spodaj, predstavljajo vrednosti izražene v Nm/stopinjo. Torej drugače povedano s kakšnim momentom moramo telo obremeniti, da se torzijsko deformira od enega skrajnega konca do drugega za eno stopinjo:
http://en.wikipedia.org/wiki/Torsion_%28mechanics%29 -- za lažje razumevanje, tistim, ki pa matematika ni najbližja od vseh znanosti pa še slikovit primer.
V mirovanju:
V ravnovesju z obremenitvijo:
Dejansko lahko iz togosti karoserije sklepamo tudi o njeni trdnosti, obnašanju v primeru večjih deformacij (teoretično sicer zelo na trhlih nogah, praktično pa obstajo celo metode preko palca kako se to celo preračunava) in nasploh je togost eden od osnovnih faktorjev po katerem se določa kvaliteta konstrukcij. Predvsem konstrukcij, ki so obremenjene z v vseh pogledih časovno, krajevno, vrstno in smerno različnimi obremenitvami.
Torej rezultati vzvojne togosti različnih avtomobilov:
Rolls Royce Phantom: 40,500
VW Phaeton: 37,000
Alfa Romeo 159: 31,400
BMW E90 (w/o folding seats): 24,000
Saab 9-3 Sedan: 22,000
Fiat Grande Punto (3 doors): 19,700
Volvo S80: 18,600
BMW E46 Sedan (w/o folding seats): 18,000
Opel Vectra C: 18000
Volkswagen Fox: 17,941
Mercedes W203 ~17,000-18,000
Fiat Grande Punto (5 doors): 16,500
VW Golf IV: ~14,000
BMW E46 Sedan (w/ folding seats): 13,000
Audi A2: 11,900
Alfa 156: 11,000
Fiat Bravo: 10,800
BMW E36 Sedan: ~10,000
In zakaj sem to vse skupaj sploh pisal? Iz več razlogov:
1. Ker menim, da je na različnih forumih in tudi na našem mnogo premalo znanja uporabljenega v debatah. Poznam ljudi s foruma, ki ogromno vedo pa ostajajo zadnje čase zmeraj bolj tiho. Žal. Zato menim, da je pravi korak, da v debate bolj začnemo vpletat argumente in ne samo slišal nekje-rekel tukaj.
2. Pri novodobnih alfah se zelo pogosto poudarja njihove slabe lastnosti, predvsem težo. Nihče pa ne vidi na drugo stran enačbe zakaj je do te teže sploh prišlo. Vsak inženir vam bo znal povedat, da pri čisto vsakem projektu na koncu odločajo kompromisi. Pri 159 je alfa prvič naredila kompromis v stran varnosti, voznih lastnosti in dolgotranje kvalitete. Torej 159 bo bolje prenašala trke, se bo bolje peljala in tudi po 4letih ne bo imela čričkov zaradi zvijanja karoserije. 156 je bila kompromis v drugo smer, je bila hitrejša, je manj porabila bencina in imela vse hibe, ki jih 159 nima.
3. Da si vsi skupaj razširjamo obzorja, saj upam, da bo ta tema vzpodbudila v prihodnej več podobnih tem.
4. Da se bomo spomnili tistega master testa, kjer na poligonu Alfa 159 pometa s konkurenco in tistih slik po trčenju serije 7 in alfe 159. To zadnje je mišljeno v oklepajih, ker ne gre ravno za znanstvene metode, vseeno pa čistoi morda malo sodi v to temo.
