Alfa Romeo 33 Stradale

[Ride Si Sapis]

Lep pozdrav,

Izročitev dirkalnika Alfa Romeo 33 Stradale Valtteriju Bottasu označuje zadnje poglavje projekta, ki je bil tako ambiciozen kot oseben. Finski voznik je prejel edinstven model, izdelan po njegovih specifikacijah in rezultat skupne poti, na kateri je sodeloval tudi sam pri razvoju avtomobila.
Na stezi Alfa Romeo v testnem centru Balocco je voznik Formule 1 Valtteri Bottas dirkalnik "izpostavil stresu" in ga na koncu označil za "resnično posebnega".
https://www.autosprint.it/foto/formula1 ... 3_stradale
https://www.auto.it/foto/attualita/2024 ... 3_stradale
https://www.auto.it/foto/anteprime/prim ... fotonews=7
https://www.auto.it/video/anteprime/pri ... le_il_test

* 3.0 V6 = 630 KM /730 Nm
* 0 - 100 km/h manj kot 3 sekunde
* 333 km/h = največja hitrost
* 33 = bo izdelanih
* 1,9 mio€ = začetna cena

https://www.youtube.com/watch?v=dfBfyw4aJuc&t=43s

[MaStr]

[Ride Si Sapis]

ALFA ROMEO 33 STRADALE

Prvi test in emocije na dirkališču
https://www.auto.it/foto/anteprime/prim ... i_in_pista

[Ride Si Sapis]

NEKOČ IN DANES

ALFA ROMEO 33/2 "Daytona"

Prototip Alfa Romeo 33/2 je bil tako uspešen,, da je celo doživel zmago na prvi dirki. Glavni testni voznik Teodoro Zeccoli je 12. marca 1967 zmagal na vzponu na hrib Fléron blizu Lièga v Belgiji, ko je vozil prvo različico dirkalnika 33/2, ki je dobila vzdevek »Periscopica«, ker je bil dovod zraka za voznikom videti kot periskop.
Uspešno je nastopal na dirkah 24 ur Daytone in 24 ur Le Mansa, 12 ur Sebringa, Monza 1000 km, Nürburgring 500 km in Targa Florio.

Alfa Romeo 33/2 je v prvenstvu leta 1968 dosegel številne zmage v svojem razredu, predvsem na 24-urni dirki Daytona, kjer je po zaslugi posadk Vaccarella-Shütz, Andretti-Bianchi in Casoni-Biscardi-Zeccoli osvojil vsa tri mesta na stopničkah. Pomemben uspeh Alfe Romeo 33/2 na tej slavni ameriški dirki so obeležili z dodajanjem besede »Daytona« k imenu modela avtomobila. 33 je dosegel izjemne rezultate tudi na 24-urni dirki Le Mans, kjer si je zagotovil še eno mesto na 1., 2. in 3. mestu v svojem razredu, na nekaterih dirkah pa se je celo uvrstil višje v skupnem seštevku kot bistveno močnejši avtomobili: to se je zgodilo v Mugellu, kjer so Vaccarella-Bianchi-Galli osvojili najvišje mesto na stopničkah.

Alfa Romeo 33 je tekmoval tudi na številnih dirkah v hribovju z aerodinamičnimi modifikacijami, ki so ga prilagajale različnim progam, kot je namestitev dolgega ali kratkega repa glede na potrebe. Avtomobil se je razvil in prostornina motorja se je povečala na 2,5 litra, kar je omogočilo proizvodnjo 315 konjskih moči.

Nato je prišla Alfa Romeo 33/3 – s prostornino motorja V8, povečano na 3 litre –, ki je v dirkaškem koledarju leta 1971 dosegla pomembne zmage. Veličasten primerek, ki nosi livrejo, uporabljeno na 24-urni dirki v Le Mansu leta 1970, še vedno navdušuje obiskovalce muzeja znamke v Areseju in se pogosto uporablja na dogodkih z zgodovinskimi avtomobili, tako kot primerek Daytona 33/2.

Alfa Romeo 33/2 "Daytona"
* Design: Autodelta
* Začetek izdelave: 1966
* Motor - V8 , twin spark, centralni/zadaj longitudinalni
* ccm: 1995 cc
* Moč: 270 KM / 9600 obratih
* Hitrost: 298 km/h (z dolgim zadkom)
* Teža: 580 kg
* Tip: Coupé (Svetovno prvenstvo športnih prototipov)
* Inženir: Carlo Chiti
https://www.stellantisheritage.com/en-u ... 33-daytona

Sotheby's - Monterey
15 - 16 August 2025
Alfa Romeo T33/2 'Daytona', letnik 1968
1.700.000 $–2.000.000 $
Iz zbirke Quadrifoglio
Na voljo brez rezervacije
Prvi od le peščice primerkov T33/2, tovarniško opremljenih z 2,5-litrskim motorjem v sezoni 1968; eden od približno 10 preživelih T33/2
Leta 1968 sta z njim dirkali Autodelta, leta 1969 pa ekipa VDS, vključno z dirkami 24 ur Daytone, Targa Florio in Nürburgring 1000 KM leta 1968 ter Monza 1000 KM in Spa 1000 KM leta 1969
V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so z njim tekmovali portugalski zasebniki v Angoli
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja ga je obnovil nekdanji mehanik Autodelte Marcello Gambi, v sedanjih 13 letih lastništva pa je bil znatno osvežen in vzdrževan; redno testiran in pripravljen za dirke starodobnikov od leta 2000. Redek in pomemben primerek milanske slavne legende prototipnih dirk
https://rmsothebys.com/auctions/mo25/lo ... 2-daytona/

[Ride Si Sapis]

ALFA ROMEO 33/3 LE MANS

Motor : V8 benzin, centralni/zadaj longitudinalni
Prostornina: 2998 ccm
Moč: 400 KM /9000 obratov
Hitrost: 310 km/h
Teža: 700 kg
Design: Autodelta
Oblika: Spider (dirkalnik Sport Svetovno prvenstvo prototipov)


Kot pravi pregovor: apetit pride z jedjo, in na vrhu Alfe Romeo zmage v svojem razredu niso bile več dovolj. Da bi si prizadevali za skupno zmago, so model 33 preoblikovali: novo podvozje s škatlasto strukturo, ki izhaja iz letalstva, motor V8 s povečano prostornino na 3 litre, ki je proizvedel 400 konjskih moči, in nov 6-stopenjski menjalnik. Tako se je leta 1969 rodil Alfa Romeo Tipo 33/3. Konfiguracija avtomobila se pogosto spreminja zaradi lahke karoserije iz steklenih vlaken, ki se prilagaja potrebam vsake dirke: različne oblike zadnjega dela – v dirkaškem žargonu znane kot dolgi ali kratki repi – sledijo aerodinamičnim zahtevam različnih stez, prav tako kot nosovi in sprednji spojlerji.

V sezoni 1970 se je na 24-urni dirki v Le Mansu udeležil kvartet dirkalnikov 33/3: štirje uradni avtomobili Autodelte so bili rdeči – tradicionalna barva italijanskih dirkalnikov – vendar so imeli sprednji del pobarvan v različne barve, da bi jih bilo mogoče takoj prepoznati iz boksov tudi od daleč: rumen je bil dirkalnik št. 35, ki sta ga vozila Nanni Galli in Rolf Stommelen; bel je bil dirkalnik št. 36 De Adamich-Courage (odličen primerek, ki ga hrani Zgodovinski muzej Alfa Romeo v Areseju); moder je bil dirkalnik št. 37 Hezemans-Gregory; in samo Alfa rdeč je bil dirkalnik št. 38 Zeccoli-Facetti. Ta dirka je lepo dokumentirana v številnih posnetkih legendarnega filma/dokumentarca "Le Mans" z mladim Stevom McQueenom v glavni vlogi. Oktobra v Avstriji sta na 1000 km Zeltwega De Adamich in Pescarolo zmagala v svojem razredu in končala na drugem mestu.

Odlike zasnove so se zares pokazale leta 1971: Alfa Romeo Tipo 33/3 je voznikom, Autodelti in vodstvu Alfa Romeo prinesla številne uspehe. Moč se je povečala na 420 konjskih moči, menjalnik pa se je vrnil na petstopenjsko zasnovo, kar je pripomoglo k zmanjšanju skupne teže avtomobila. Okretni Alfi Romeo 33/3 je večkrat uspelo prehiteti veliko močnejše avtomobile: na 1000 km dolgi dirki Brands Hatch z De Adamichom in Pescarolom; De Adamich in Peterson sta se ponovno združila na dirki 6 ur Watkins Glena; vse do izjemno zadovoljivega prvega in drugega mesta na dirkališču Targa Florio, kjer sta Vaccarella in Hezemans končala pred De Adamichom in Van Lennepom. Poleg najbolj impresivnih rezultatov na evropski ravni so bile dosežene tudi številne zmage na krajših vzponih na hrib, kjer so šteli moč, okretnost in lahkotnost: lastnosti, ki jih je imel 33 v izobilju in so vozniku omogočile, da je že od samega začetka izkoristil polni potencial avtomobila.

Alfa Romeo 33/3 Le Mans je zmagala 8 dirk od 9 na Svetovnem prvenstvu prototipov leta 1971.

[Ride Si Sapis]

ALFRA ROMEO 33/3 LE MANS - ZVEZDA FILMA "LE MANS"

Alfa Romeo Tipo 33/3, z njim je leta 1970 dirkal Nanni Galli na 24-urni dirki v Le Mansu, je morda eden najbolj zaželenih vzdržljivostnih dirkalnikov svojega časa. Športni dirkalnik Autodelte se je celo pojavil v kratkem nastopu ob Stevu McQueenu v kultnem filmu "Le Mans".

Postalo je že nekaj običajnega, da dražbena hiša RM Sotheby's za svojo polletno dražbo v Monaku obdrži nekaj najbolj vznemirljivih čistokrvnih dirkalnikov. Potem ko je ljubitelje dirkanja po vsem svetu presenetila z objavo prodaje več avtomobilov iz zasebne zbirke Nigela Mansella, je dražbena hiša razkrila še en ikonični dirkalnik, ki je šel na dražbo med zgodovinsko dirko Monaka 17. maja 2022.
Ta osupljivi Alfa Romeo Tipo 33/3 Sports Racer iz leta 1969, ki ga je pokojni Nanni Galli prepoznal kot avtomobil, ki sta ga z Rolfom Stommelenom uporabljala na 24-urni dirki v Le Manu leta 1970, nas znova spomni, zakaj pozna šestdeseta in zgodnja sedemdeseta leta prejšnjega stoletja veljajo za najbolj divje obdobje v vzdržljivostnih dirkah.

Čeprav je avtomobil s 400 KM, značilnim rumenim nosom in dolgim repom na dirki 24 ur LeMansa do 16. ure udobno zasedal 5. mesto v skupnem seštevku in 2. mesto v svojem razredu, je bil kasneje diskvalificiran, ker so ga po Gallijevem ustavitvi na dirkališču, da bi preveril ohlapno oljno cev, zagnali s potiskom. Kljub temu si je ustvaril sloves legendarnega tekmovalca. Poleg tega se je na srebrnem platnu pojavil ob boku Steva McQueena in njegovega Gulf-Porscheja 917 v filmu "Le Mans". Z le štirimi zasebnimi lastniki od prvega trenutka in obsežno "obnovo" leta 2020 se bo ta Alfa upajmo vrnila na dirkališče. RM Sotheby's pričakuje, da se bo Alfa prodala za 1.700.000 € do 2.100.000 €.
https://www.classicdriver.com/en/articl ... ie-le-mans

[Youtube]https://www.youtube.com/watch?v=5TqoyGSbL-4[/Youtube]

<iframe width="1259" height="708" src="https://www.youtube.com/embed/5TqoyGSbL-4" title="Alfa Romeo T33/3 Warmup and racing at Spa Classic 2016!" frameborder="0" allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share" referrerpolicy="strict-origin-when-cross-origin" allowfullscreen></iframe>

[Ride Si Sapis]

ALFA ROMEO 33 TT 12 in ALFA ROMEO 33 SC12 Turbo

Alfa Romeo 33 TT 12
* Motor: 12 boxer, 2 DOHC, 48 ventilov, centalna postavitev zadaj,
* Prostornina: 2995 ccm
* Moč: 500 KM/11500 obratih
* Hitrost: > 330 km/h
* Teža: 670 kg
* Design: Autodelta
* Tip: Spider (prototip za Svetovno prvenstvo konstruktorjev)

Leta 1973 je prišel model 33 TT 12, ki je motor V8 nadomestil s 3,0-litrskim 12-valjnim motorjem z nasproti vgrajenimi valji in 500 KM. Tako se je rodil obetavni Alfa Romeo 33 TT 12: kratica TT se nanaša na (Telaio Tubolare) novo cevasto šasijo.
Užival je v treh letih zmag, vrhunec pa je bil naslov svetovnega prvaka za znamke leta 1975.

Potencial novega avtomobila se je v celoti pokazal na dirki 1000 km v Monzi aprila 1974, prvi dirki svetovnega prvenstva za znamke. Dirka se je dobro začela že po kvalifikacijah: Arturo Merzario in Mario Andretti sta dosegla najhitrejši čas. Napornih 1000 km se je končalo po 4 urah in 45 minutah, ko je rdeči Alfa Romeo TT 12 št. 3 z zelenimi spojlerji, ki sta ga vozila Merzario in Andretti, prevozil 174 krogov s povprečno hitrostjo 211,022 km/h. Sledila sta Ickx-Stommelen in Facetti-De Adamich, ki sta na domači dirki dosegla vznemirljiv hat-trick z Alfo Romeo.

A leto milosti je bilo leto 1975: končno je prišla dolgo pričakovana zmaga v svetovnem prvenstvu za znamke, saj so dirkalniki Alfa Romeo 33 TT 12 dominirali v prvenstvu in zmagali na 7 od 8 dirk. Arturo Merzario in Jacques Laffite sta dominirala v Dijonu, Monzi in Nürburgringu, Henri Pescarolo in Derek Bell pa sta zmagala v Spaju, Zeltwegu in Watkins Glenu. Sedmo zmago je dosegel v Pergusi: Merzario in Jochen Mass sta se povzpela na najvišjo stopničko na odru za zmagovalce.

Poleg sedmih zmag, ki so se štele za svetovno prvenstvo, je Alfa Romeo 33 TT 12 zmagal tudi na dirki Targa Florio, dirki, ki je prvič štela le za italijansko prvenstvo in ne za svetovno prvenstvo. Z dirkalnikom Alfa Romeo 33 TT 12 sta do zmage na majhnem dirkališču Madonie 20. julija 1975 zmagala dva italijanska voznika: lokalni junak in večkratni zmagovalec Nino Vaccarella ter bliskovito hitri Arturo Merzario, ena ključnih osebnosti pri zmagi na svetovnem prvenstvu.

ALFA ROMEO 33 SC 12 TURBO

Najnovejša pridobitev je bil 33 SC12 turbo, ki ga je Merzario leta 1976 predstavil v Salzburgu: 2134 cm3, 12-valjni motor z dvema turbopolnilnikoma, ki je proizvedel 640 KM. Različica brez turbopolnilnika je že osvojila prvenstvo in si zagotovila jasno prevlado.

Za sezono 1976 je FIA spremenila predpise, milanski proizvajalec pa je ponovno prilagodil svoje avtomobile in ustvaril Alfa Romeo 33 SC 12 z novo škatlasto šasijo (Telaio Scatolato - SC) in 12-valjnim motorjem, okrepljenim na 520 konjskih moči. Alfa Romeo je leta 1977 osvojila tudi svetovno prvenstvo za znamke, saj je z Arturom Merzariom, Vittoriom Brambillom in Jean-Pierrom Jarierjem zmagala na osmih od osmih dirk. Zagon svetovnega prvenstva za znamke je zdaj upadel, kar je naredilo prostor za novo kategorijo Group 5 Silhouette: še vedno posebni serijski avtomobili, vendar bližje serijskim modelom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja privedli do svetovnega prvenstva v vzdržljivostnih dirkah.

Alfa Romeo 33 TT 12 iz zbirke FCA Heritage, nenadomestljiv predstavnik italijanskega dirkanja in zmag, je na ogled v Zgodovinskem muzeju Alfa Romeo v Areseju, kjer so razstavljeni številni odlično ohranjeni dirkalni avtomobili Tipo 33, pa tudi različni prototipi, ki so jih na podlagi sijajne različice Stradale izdelali največji italijanski izdelovalci karoserij.
https://www.stellantisheritage.com/it-i ... o-33-TT-12

[Youtube]https://www.youtube.com/watch?v=RWe_bcu36YE&t=131s[/Youtube]

[marko vitas]

Hudo . Čestitke tudi za zgodovinske prispevke.

Lp ...

[Ride Si Sapis]

ALFA ROMEO T33/4 TASMAN Coupé

Ta različica je eden redkih avtomobilov s karoserijo kupe (čeprav je streha snemljiva) in ima monokokno šasijo, povezano s trilitrskim motorjem, ki ga je kasneje nadomestila različica štirilitrskega motorja V8, da bi Teodoru Zeccoliju omogočil izboljšanje konkurenčnosti na sprinterskih dirkah prvenstva Interserie; avtomobil je na zahtevo lokalnega uvoznika Alfa Romeo sodeloval tudi na avstralskem Tasman Cup, kjer ga je vozil Graham Lawrence. Za slednje tekmovanje je bil avtomobil predelan.

ALFA ROMEO T33/4 Can Am

Med letoma 1972 in 1974 je bila za prvenstvo CanAm pripravljena različica Tipo 33/4, ki jo je Autodelta zasnovala za ameriško ekipo Otta Zipperja, vozil pa jo je Patrick Scooter. Bila je kombinacija dirkalnika 33/3 v lasti ameriške ekipe (številka šasije 75080-023)[14] z motorjem s povečano prostornino 4 litre.

https://it.wikipedia.org/wiki/Alfa_Romeo_Tipo_33

[Ride Si Sapis]

ALFA ROMEO SPORT PROTOTIPO

Prototip Alfa Romeo Sport, znan tudi kot Alfa Romeo Group C ali Alfa Romeo SE048, je dirkalnik, ki ga je Alfa Romeo zgradila konec osemdesetih let prejšnjega stoletja[1] za tekmovanje na svetovnem prvenstvu športnih avtomobilov[2]. Poganjal ga je motor Alfa Romeo V1035, ki je bil namenjen vgradnji v dirkalnike Alfa Romeo 164 Pro Cars za prvenstvo, ki pa ni bilo nikoli organizirano.

V resnici ta avtomobil ni nikoli sodeloval na niti eni dirki in je ostal v povojih zaradi krize, ki je prizadela skupino Fiat (katere del je Alfa Romeo od leta 1986), in neuspeha svetovnega prvenstva športnih avtomobilov z motorji, ki izhajajo iz Formule 1, ki se je začelo v teh letih, zaradi česar je bil proizvajalec s sedežem v Areseju prisiljen znatno spremeniti svoje načrte, kar je privedlo do odpovedi projekta prototipa Alfa Romeo Sport.

Omeniti je treba tudi, da to vozilo še danes obdaja kanček skrivnosti zaradi njegove konstrukcijske kompleksnosti, tehnoloških izboljšav in načina izkoriščanja sinergij znotraj skupine Fiat.

Kljub odpovedi prvenstva Pro-car (noben drug proizvajalec ni bil zainteresiran, zanimanje je pokazal le Peugeot, ki je kasneje odstopil) in očitni odločitvi skupine FIAT, da sodeluje v svetovnem prvenstvu Formule 1 s Ferrarijem, je oddelek Alfa Corse obnovil te projekte, da bi razvil avtomobil skupine C za tekmovanje v svetovnem prvenstvu športnih prototipov, v skladu s predpisi, ki so začeli veljati leta 1991, z uvedbo motorjev Formule 1 in odpravo omejitev porabe goriva.

Nadzor tega projekta je bil zaupan inženirju Lunetti, ki je vodil mešano ekipo oblikovalcev iz Abartha in Alfe Corse v Torinu, tako da avtomobil nosi projektno kodo Abarth SE048,[2] ki je odgovorna za priljubljeno (vendar napačno) ime Alfa Romeo SE048 za ta športni prototip.

Zasnova avtomobila je bila navdihnjena z maksimalno aerodinamično učinkovitostjo in kljub zahtevi po ravnem podvozju pod kokpitom sta bila v nosu prisotna dva difuzorja, medtem ko sta se dva druga, veliko bolj izrazita, raztezala za voznikom do zadnjega dela avtomobila in ustvarjala aerodinamične sile, ki so bile bistveno večje od tistih v sodobnih avtomobilih Formule 1. To je med samimi oblikovalci povzročilo varnostne pomisleke, zaradi česar so se odločili za uporabo ogljikovih vlaken za šasijo namesto tradicionalnih kovičenih aluminijastih plošč.

Sočasno s študijami v vetrovniku, ki jih je inženir Camaschella izvajal z modeli iz poliestra v naravni velikosti v raziskovalnih centrih Dallara in Fiat v Orbassanu, je inženir Claudio Lombardi izvajal razvoj motorja V10 na stezi, nameščenega na Lancii LC2 (odkupljene od zasebne ekipe Team Mussato)[6] in spremenjenega za namestitev tega motorja, ki je bil poimenovan Abarth SE047.

Skupina Alfa Romeo C je na podlagi izkušenj s šasijo, pridobljenih z dirkalnikom 164 ProCar, uporabila najboljše rešitve, ki so bile v modi v skupini C in Formuli 1, in sicer nizko vzmetenje z dvojnimi prečnimi vodili, tip potisne palice, karbonsko monokokno šasijo in štiri karbonske kolutne zavore znamke Brembo.

V imenu sinergij podjetja je proizvajalec Lingotto uvedel uporabo 12-valjnega motorja, ki ni bil nič drugega kot motor, ki ga je Ferrari uporabljal v Formuli 1 med poznimi osemdesetimi in začetkom devetdesetih let prejšnjega stoletja in ga je Abarth predelal za vzdržljivostne dirke,[2] saj so obstajali dvomi o zanesljivosti krmiljenja z zobatim jermenom motorja Alfa V10,[2] zasnovanega za sprint dirke prvenstva produkcijskih avtomobilov ali, verjetno, zaradi politične odločitve vodstva FIATA.[2]

Da bi nadaljevali projekt, so inženirji Alfa Romeo ta motor neradi vgradili v svoj avtomobil.[5] Čeprav so dosegli pozitivne rezultate zaradi novega elektronskega sistema za upravljanje motorja, ta prizadevanja niso bila dovolj, zato jim je Fiat septembra 1990[2] naročil, naj dokončno opustijo projekt skupine C. Avtomobil je bil predstavljen tisku leta 1992, a je ostal le laboratorijski poskus.

Visoki stroški, ki naj bi avtomobil naredili konkurenčnega, predvsem pa upadajoča priljubljenost svetovnega prvenstva športnih avtomobilov (ukinjeno konec leta 1992) v njegovi neuspešni različici s 3,5-litrskimi motorji Formule 1, so projektu naredili konec, še preden je sploh prišel na stezo.
https://it.wikipedia.org/wiki/Alfa_Rome ... _Prototipo

[Ride Si Sapis]

50 LET - SVETOVNO PRVENSTVO SPORT PROTOTIPOV 1975

ALFA ROMEO 33 TT 12

Alfa Romeo 33 TT 12 zmagala na 7 dirkah, razen na prvi dirki 24 ur Daytona in kasneje Mugello ter osvojila Svetovno prvenstvo Šport Prototipov. Za Alfa Romeo so vozili Arturo Merzario, Jaques Laffite, Derek Bell, Henri Pescarolo, Jochen Mass. Dirkali so v ekipi WKRT - Willy Kauhsen Racing Team.

1. 800 km Dijon - Alfa Romeo 33 TT 12 (Arturo Merzario - Jaques Laffite)
1. 1000 km Monza - Alfa Romeo 33 TT 12 (Arturo Merzario - Jaques Laffite)
1. 1000 km SPA - Alfa Romeo 33 TT 12 (Henri Pescarolo - Derek Bell)
1. 1000 km Pergusa - Alfa Romeo 33 TT 12 (Arturo Merzario - Jochen Mass)
1. 1000 km Nurburgring - Alfa Romeo 33 TT 12 ( Arturo Merzario - Jaques Laffite)
1. 1000 km Zeltweg - Alfa Romeo 33 TT 12 (Henry Pescarolo - Derek Bell)
1. 6 ur Watkins Glen - Alfa Romeo 33 TT 12 ( Henry Pecarolo - Derek Bell)

Svetovno prvenstvo sport prototipi - 1975

1. Alfa Romeo = 140 točk
2. Porsche = 98 točk
3. Alpine - Renault = 54 točk
4. Chevron = 36 točk
5. Mirage = 15 točk
6. March = 12 točk
7. Ligier = 10 točk
8. Lola = 10 točk

Svetovno prvenstvo - GT - 1975

1. Porsche = 140 točk
2. De Tomaso = 8 točk
3. Ferrari = 4 točke
9. Ferrari = 4 točke
10. Chevrolet = 3 točke

[Ride Si Sapis]

50 LET - SVETOVNO PRVENSTVO SPORT PROTOTIPOV 1975 - II.

ALFA ROMEO 33 TT 12

Alfa Romeo 33 TT 12 zmagala na 7 dirkah, razen na prvi dirki 24 ur Daytona in kasneje Mugello ter osvojila Svetovno prvenstvo Šport Prototipov. Za Alfa Romeo so vozili Arturo Merzario, Jaques Laffite, Derek Bell, Henri Pescarolo, Jochen Mass. Dirkali so v ekipi WKRT - Willy Kauhsen Racing Team.

[Ride Si Sapis]

1968 Alfa Romeo 33/2 Stradale 2.0 V8

Motor: 2.0 V8
ccm: 1995
Moč: 230 KM/10.000 obratih
Navor: 206 Nm
Teža: 700 kg
Najvišja hitrost: 270 km/h
Pospešek: 0 - 100 km/h v 5,5 s

Čudovito ohranjena Alfa Romeo 33/2 Stradale 2.0 V8, ki je bila nagrajena na tekmovanju v Villa d Este ob 50 letnici začetka njene izdelave.

To ikono sem prvič videl v živo in moram priznati, da me je popolnoma navdušila. Morda je samo zaradi zvoka motorja, morda zaradi dimenzij in oblik, ampak končno sem razumel, zakaj velja za enega najlepših avtomobilov vseh časov.

Prvi prototip je bil javnosti predstavljen leta 1967 med dirko Formule 1 v Monzi, načrt pa je bil izdelati majhno omejeno serijo 50 primerkov. Vendar jih je bilo izdelanih le 18 in morda jih obstaja še vedno le 10. Je tudi eden redkih avtomobilov, ki so bili ustvarjeni po dirkalni različici in imajo vse mehanske in tehnološke značilnosti Alfinih izkušenj na stezi.

Na podlagi uspešne Alfe Romeo Tipo 33/2 je karoserijo Stradale (kar v italijanščini pomeni "dovoljeno za cesto") zasnoval Franco Scaglione. V primerjavi z dirkalnikom je bila šasija izdelana iz aluminija in nekoliko podaljšana, poleg tega pa je bil motor zmanjšan. Gre za 2,0-litrski motor V8 z 230 KM in noro visoko rdečo črto pri 10.000 vrtljajih na minuto, ki je 700 kg težak avtomobil pospešil od 0 do 100 km/h v samo 5,5 sekunde in dosegel najvišjo hitrost 270 km/h.

Avtomobil je bil na trg predstavljen za astronomsko vsoto skoraj 10 milijonov italijanskih lir tistega časa (za primerjavo ste za nakup Jaguarja potrebovali približno 5 milijonov, za Ferrarija pa 6).

Oglejte si nekaj podrobnih posnetkov tega lepotca, ki sem jih videl med tekmovanjem Concorso d'Eleganza leta 2018 v Villi d'Este v Cernobbiu, in prisluhnite odličnemu zvoku motorja V8 med glasnim ogrevanjem in vožnjo!
19Bozzy92
https://www.stellantisheritage.com/en-u ... 3-stradale

[Ride Si Sapis]

ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE MILANO & CORTINA - 2026

ALFA ROMEO 33 Stradale

V petek ob otvoritvah Zimskih Olimpijskih igrer Milano & Cortina 2026 je bilo ob uvodu prireditve opaziti predstavitev tako mesta in znamenitosti Milana in Cortine. No in prav iz Milana je bilo za trenutek opaziti novo lepotico Alfa Romeo 33 Stradale, kako je na hitro odbrzela preko zaslona. Seveda smo Alfisti takoj vedeli, da je to Alfa Romeo 33 Stradale in to prav v poklon Zimskim Olimpijskim igram Milano & Cortina 2026. Enkratno. Čudovito. Nepozabno. Neponovljivo....