ALFA ROMEO SPORT PROTOTIPO
Prototip Alfa Romeo Sport, znan tudi kot Alfa Romeo Group C ali Alfa Romeo SE048, je dirkalnik, ki ga je Alfa Romeo zgradila konec osemdesetih let prejšnjega stoletja[1] za tekmovanje na svetovnem prvenstvu športnih avtomobilov[2]. Poganjal ga je motor Alfa Romeo V1035, ki je bil namenjen vgradnji v dirkalnike Alfa Romeo 164 Pro Cars za prvenstvo, ki pa ni bilo nikoli organizirano.
V resnici ta avtomobil ni nikoli sodeloval na niti eni dirki in je ostal v povojih zaradi krize, ki je prizadela skupino Fiat (katere del je Alfa Romeo od leta 1986), in neuspeha svetovnega prvenstva športnih avtomobilov z motorji, ki izhajajo iz Formule 1, ki se je začelo v teh letih, zaradi česar je bil proizvajalec s sedežem v Areseju prisiljen znatno spremeniti svoje načrte, kar je privedlo do odpovedi projekta prototipa Alfa Romeo Sport.
Omeniti je treba tudi, da to vozilo še danes obdaja kanček skrivnosti zaradi njegove konstrukcijske kompleksnosti, tehnoloških izboljšav in načina izkoriščanja sinergij znotraj skupine Fiat.
Kljub odpovedi prvenstva Pro-car (noben drug proizvajalec ni bil zainteresiran, zanimanje je pokazal le Peugeot, ki je kasneje odstopil) in očitni odločitvi skupine FIAT, da sodeluje v svetovnem prvenstvu Formule 1 s Ferrarijem, je oddelek Alfa Corse obnovil te projekte, da bi razvil avtomobil skupine C za tekmovanje v svetovnem prvenstvu športnih prototipov, v skladu s predpisi, ki so začeli veljati leta 1991, z uvedbo motorjev Formule 1 in odpravo omejitev porabe goriva.
Nadzor tega projekta je bil zaupan inženirju Lunetti, ki je vodil mešano ekipo oblikovalcev iz Abartha in Alfe Corse v Torinu, tako da avtomobil nosi projektno kodo Abarth SE048,[2] ki je odgovorna za priljubljeno (vendar napačno) ime Alfa Romeo SE048 za ta športni prototip.
Zasnova avtomobila je bila navdihnjena z maksimalno aerodinamično učinkovitostjo in kljub zahtevi po ravnem podvozju pod kokpitom sta bila v nosu prisotna dva difuzorja, medtem ko sta se dva druga, veliko bolj izrazita, raztezala za voznikom do zadnjega dela avtomobila in ustvarjala aerodinamične sile, ki so bile bistveno večje od tistih v sodobnih avtomobilih Formule 1. To je med samimi oblikovalci povzročilo varnostne pomisleke, zaradi česar so se odločili za uporabo ogljikovih vlaken za šasijo namesto tradicionalnih kovičenih aluminijastih plošč.
Sočasno s študijami v vetrovniku, ki jih je inženir Camaschella izvajal z modeli iz poliestra v naravni velikosti v raziskovalnih centrih Dallara in Fiat v Orbassanu, je inženir Claudio Lombardi izvajal razvoj motorja V10 na stezi, nameščenega na Lancii LC2 (odkupljene od zasebne ekipe Team Mussato)[6] in spremenjenega za namestitev tega motorja, ki je bil poimenovan Abarth SE047.
Skupina Alfa Romeo C je na podlagi izkušenj s šasijo, pridobljenih z dirkalnikom 164 ProCar, uporabila najboljše rešitve, ki so bile v modi v skupini C in Formuli 1, in sicer nizko vzmetenje z dvojnimi prečnimi vodili, tip potisne palice, karbonsko monokokno šasijo in štiri karbonske kolutne zavore znamke Brembo.
V imenu sinergij podjetja je proizvajalec Lingotto uvedel uporabo 12-valjnega motorja, ki ni bil nič drugega kot motor, ki ga je Ferrari uporabljal v Formuli 1 med poznimi osemdesetimi in začetkom devetdesetih let prejšnjega stoletja in ga je Abarth predelal za vzdržljivostne dirke,[2] saj so obstajali dvomi o zanesljivosti krmiljenja z zobatim jermenom motorja Alfa V10,[2] zasnovanega za sprint dirke prvenstva produkcijskih avtomobilov ali, verjetno, zaradi politične odločitve vodstva FIATA.[2]
Da bi nadaljevali projekt, so inženirji Alfa Romeo ta motor neradi vgradili v svoj avtomobil.[5] Čeprav so dosegli pozitivne rezultate zaradi novega elektronskega sistema za upravljanje motorja, ta prizadevanja niso bila dovolj, zato jim je Fiat septembra 1990[2] naročil, naj dokončno opustijo projekt skupine C. Avtomobil je bil predstavljen tisku leta 1992, a je ostal le laboratorijski poskus.
Visoki stroški, ki naj bi avtomobil naredili konkurenčnega, predvsem pa upadajoča priljubljenost svetovnega prvenstva športnih avtomobilov (ukinjeno konec leta 1992) v njegovi neuspešni različici s 3,5-litrskimi motorji Formule 1, so projektu naredili konec, še preden je sploh prišel na stezo.
https://it.wikipedia.org/wiki/Alfa_Rome ... _Prototipo