Alfa Romeo 164 ProCar

[Ride Si Sapis]

ALFA ROMEO 164 ProCar

Motor: V10 - 72° (Alfa Romeo)
Motor: V10 - 75° (Ferrari)
Prostornina: 3500 ccm
Moč:
583 KM/ 13.000 obratih
620 KM/ 13.300 obratih
Navor: 383Nm/9500 obratih
Pospešek: 0-100km/h - 2,1 s
Hitrost: preko 350 km/h

Zasnova motorja (z oznako V1035) je bila zaupana inženirju Pinu d'Agostinu, ki je menil, da je bolje uporabiti motor V10 namesto običajnih 8- ali 12-valjnih. Ta projekt je rodil prvi motor V10 Formule 1 v sodobni zgodovini, ki pa ironično nikoli ni poganjal dirkalnika za veliko nagrado. Izdelan je bil v dveh sklopih, od katerih je bil vsak ločen blok motorja, izdelan iz zlitine aluminija in silicija ter izdelan z litjem v lupini. Vsak sklop je imel očitno pet valjev. Pokrovi glavnih ležajev so bili izdelani iz duraluminija in utrjeni z nikasilom, bati so bili izdelani s štancanjem, del pod krošnjo pa je bil hlajen z oljnimi šobami, nameščenimi znotraj samih valjev. Imel je štiri ventile na valj, ki so jih krmilile štiri odmične gredi v glavi motorja, vsaka opremljena s spremenljivim krmiljenjem ventilov, s hidravličnimi dročniki z avtomatskim nastavljanjem zračnosti. Kot med vrstama valjev je bil 72°, kar je odpravilo sile prvega in drugega reda, medtem ko so bili navori prvega in drugega reda, čeprav prisotni, zanemarljivi. Zato niso bile uporabljene uravnoteževalne gredi za zmanjšanje teže.

Preučevali so tudi različico s petimi ventili na valj, vendar je imela končna različica v resnici štiri ventile, skupno pa je bilo izdelanih 15 motorjev.mV skladu s predpisi FIA je bila prostornina 3500 cm³.

Prvi testi motorja na preskusni mizi, izvedeni 1. julija 1986, so poudarili trdnost projekta, saj je bila izhodna moč takoj izjemna, in sicer 583 KM, ki je v končni različici dosegla 620 KM pri 13.300 vrt/min, z največjim navorom 39 kgm pri 9.500 vrt/min (tj. 383 Nm pri 9.500 vrt/min).[5]

Alfa Romeo 164 ProCar, opremljen s tem motorjem, je bila izdelana leta 1988 v sodelovanju z Brabhamom (ki je poskrbel za šasijo) in predstavljena 9. septembra na dirkališču Autodromo Nazionale di Monza pred javnostjo, ki se je udeležila dirke za veliko nagrado Italije leta 1988. Do takrat pa je bilo prvenstvo v produkcijskih avtomobilih zaradi pomanjkanja zanimanja proizvajalcev že na začetku odpovedano, zaradi česar je bil avtomobil dejansko neuporaben.

Do zaprtja Zgodovinskega muzeja Alfa Romeo v Areseju leta 2011 (ponovno odprtega leta 2015 po modernizaciji) je bilo mogoče SE048SP opazovati poleg 164 ProCar in primerka motorja V1035 v galeriji prototipov v prvem kleti, skupaj z drugimi avtomobili, ki so ustvarili zgodovino Biscioneja, kot sta Alfa Romeo 155 V6 TI DTM ali Alfa Romeo Tipo 33. Razstavljen je bil tudi leta 2010 na festivalu hitrosti Goodwood, kjer je bila Alfa Romeo častna gostja ob stoletnici ustanovitve, leta 2015 pa je bil razstavljen na Svetovni razstavi v Milanu, nekaj kilometrov stran od svojega sedeža.

V naslednjih letih je oblikovalec motorjev, inž. Pino d'Agostino je bil eden ključnih tehnikov Maranella, ki je med drugim delal v oddelku za motorje in je bistveno prispeval, zlasti k vrnitvi ekipe k naslovu Svetovnih prvakov Konstruktorjev Formule 1 po 16-letni odsotnosti leta 1999 in Svetovnemu prvaku Formule 1, ki ga je leta 2000 osvojil Michael Schumacher, njegov prvi naslov po 21 letih.
https://it.wikipedia.org/wiki/Alfa_Rome ... _Prototipo
https://www.autosprint.it/foto/pista/ne ... rocar_foto
https://www.autosprint.it/news/pista/ne ... misterioso
https://www.youtube.com/watch?v=P9l19AtI90E