@bobo: Tisti, ki so vozili stare šestake so bili z novimi razočarani, predvsem tisti, ki so šli iz 156 GTA 3.2 na 159 3.2. Seveda pa niso spet bili razočarani vsi, recimo uproabnik 164TB je zadovoljen tako z Brero kot s 166-ko 3.0.
Lahko pa ti na hitro povzamem zakaj je tamu tako.
Stari V6 se je ponašal z zelo dirkaško zasnovo motorja in ga je leta 1979 zdizajniral zelo znani inženir Guisseppe Busso. Vrtina bata je namreč občutno večja kot gib bata, pri 3.0 verziji je razmerje 1,29. Tako ekstremnega razmerja dandanes ne najdemo niti v Ferrarijih, pri večini avtov pa se gilbje pri 0,9.
Taka zasnova omogoča 2 prednosti - lahkotnost vrtenja oz. veliko željo po vrtenju in izredno odzivnost motorja. Marsikdo, ki vozi ta motor ti bo znal povedat da tako zelo odzivnega motorja še nikoli ni vozil. Namreč odziv je takojšen, brez kakšrnegakoli "laga".
Slaba stran take zasnove pa je navor, namreč krajši kot je gib bata oz. krajša je ojnica manjši bo navor, zato stari alfin V6 nekako ni bil najbolj z navorom obdarjen motor.
Vseeno pa bo glavna lastnost starega V6 motorja njegov zvok. Dam roko v ogenj, da nima le najlepšega zvoka med vsemi štestvaljniki ampak tudi enega najlepših zvokov serijskih motorjev nasploh. Praktično v vseh obratih je nekaj posebnega. V spodnjih deluje kot da sploh ni pod nobeno obremenitvijo, pri 3000 obratih se začenja značilna zvočna kulisa, pri 4500 obratih se že smejiš do ušes, pri 5000 obratih je zadeva fantastična, potem za trenutek utihne nato pa vse do 7000 obratov da od sebe izredno oster in dirkaški zvok. Zelo zanimivo je pa to, da v trenutku ko spustiš pedal za gas motor poplnoma utihne, kot da bi ga ugasnil. Teo pravi, da je kot žarnica - ON-OFF. Tudi pri konstantni vožnji je motor popolnoma tih, dokler ga spet ne zahodiš. Skratka večna zabava in nasmeh. V 12V različici bi naj imel še boljši zvok, po mnenju nektarih celo najboljši zvok vseh časov, takrat je bila zasnova tudi še hemisferična. Iz Wikipedie:
Alfa Romeo has produced many successful hemi-head engines throughout the years. Arguably one of their most beloved examples is Giuseppe Busso's original 2.5 liter V6, which has been cited by some as one of the best and most distinctive sounding production engines (even in its latter 24v forms) of all time.[15] Part of this praise is likely because the hemispherical heads on the original 2 valve engine allowed for an almost completely straight exhaust port, resulting in a less diluted or muddied engine sound, allowing Alfa Romeo to use quieter stock exhausts without losing much of their distinct and beloved race-bred engine noise.
Gre nameč za zelo znan motor, kulten motor, ki v avtomobilizmu predstavlja nekaj takega kot Ferrarijev V12 Serije A. Gre za ljubljenca marsikaterega avtomobilskega navdušenca, tudi še nobenega testa nisem zasledil, kjer bi novinar ne bil navdušen nad motorjem. Velik ljubitelj tega motorja je med drugim tudi J. Clarkson iz Top Geara.
Mariskdo zna tudi povedati, da se splača kupiti Alfo že samo zaradi tega motorja.
Nov V6. Fiat je v tem času kupčkal z GM-om in ven so prišli s pogodbo, da če Fiat hoče da GM uporablja njihove dizle bo Alfa uporabljaja njihove bencinarje. In tako so se zmenili da stari V6 vržejo v muzej zgodovine avtomobilizma. Blok so tako dobili od GM-ovega HF V6 motorja, ki so ga skupaj razvili Holdnovi in Cadillacovi inženirji. Alfini inženirji pa so naredili povsem novo glavo motorja. Tako je motor dobil direktni vbrizg in kontinuirano variabilno krmiljenje ventilov na vseh 4-ih odmičnih gredeh. Na papirju je motor deloval sijajno - sodoben, zmogljiv in z vsemi tehnologijami, ki jih tak motor mora imeti.
V praksi pa je stvar bila precej drugačna. Motor ima visoko porabo, in ne daje občutka da je pod nosom 260 konjev. Občutek je tak, da ko se pri novem V6 vse konča se pri starem šele začne. Nov V6 po 5000 obratih nekako utihne, kar je povsem drugačna lastnost kot pri starem V6. Na splopno zvočna kulisa ne pride niti zraven staremu šestaku. Tudi odzivnost in želja po vrtenju sta daleč od tega kar je nudil stari V6, ki v vseh obratih deluje lahkotno in daje občutek da je poln življenja in z močnim krakterjem, medtem ko stari deluje bolj utrujeno in zaspano. Temperament enega in drugega je torej povsem drugačen.
Zaradi vseh teh stvari, je nov V6 pač povsem pogorel.
Takoj ko je pogodba o dobavi tega motorja potekla je Alfa vzela ta motor iz prodaje, saj je prodaja bila izredno slaba. Zanimivo je, da se je stari V6 obdržal celo dlje, saj je leta 2010 na trg prišla omejena serije Alfe GT 3.2 V6, da razpodajo še stare zaloge tega legendarnega motorja, medtem ko so nov V6 s trga umaknili leta 2009.
Guisseppe Busso je umrl le dan oz. dva po tem ko se je končala prozvodnja starega oz. njegovega V6 motorja. Na njegovem pogrebu so se sponatano zbrali alfisti in v znak žalovanja prižgali svoje alfe s tem motorjem.
Slava mu, Bussone Sei!* Ta motor ne bo nikoli ostal pozabljen, nikoli.
*Pomeni: velikih bussojevih šest.