Zgodba z Alfami pri naši hiši se je začela leta 1994 z nakupom nove Alfe 155 (1.8 TS, kar dober preskok iz Yugota
V ožji izbor sta prišli 1.4 170 KM in QV in po kratkem razmisleku smo se odločili za nakup slednje, katere lastniki smo postali junija istega leta in katere predstavitev sledi v nadeljevanju.
Znamka: Alfa Romeo
Model: Giulietta QV
Barva: bela
Letnik: 2011
Dodatna oprema (iz glave):
- kromirana obloga notranjega praga,
- električno nastavljivi, ogrevani in preklopni zunanji vzvratni ogledali,
- vetrobransko steklo, ki vpija infrardeče žarke z temnim robom proti slepitvi + tipalo za dež + samodejni vklop žarometov,
- tipalo AQS,
- nastavitev voznikovega in sovoznikovega sedeža v ledvenem delu,
- sovoznikov sedež nastavljiv po višini,
- avtoradio s predvajalnikom zgoščenk in zapisov v formatu MP3 z dvojno anteno,
- Bose ozvočenje.
Vrsta uporabe: družinska (vzame jo tisti, ki jo rabi), krajše relacije, do 10.000 kilometrov na leto
Trenutno kilometrov: 18.000
Povprečna poraba: 9,4 +/- 4 deci
Plusi:
- lega na cesti,
- zavore,
- poraba (v primerjavi z 145-ko, ob upoštevanju, da ima QV skoraj še enkrat več konjev),
- DNA. Sploh po zadnji nadgradnji (že tretja v dveh letih) je tisto ta pravo. Pozimi me je pozitivno presenetil A način, ko sem na zasneženem cestišču v 2. prestavi za test pohodil gas do konca, je avto začel pospeševati, pri tem, da ni niti malo zdrsnil in je ostal na liniji. N način je sprva bil preveč zaspan, kar se tiče odzivnosti pedala za plin, a so to pri prvi nadgradnji odpravili. D, na drugi strani, je sprva imel za moj okus občutno preobčutljiv pedal za plin, dejansko sem imel občutek, da na polovici hoda doseže že 100%. Pri prvi nadgradnji so to spremenili v enako odzivnost, kot jo ima N, pri drugi pa so vrnili nekoliko večjo odzivnost, a daleč od tako ekstremne, kot je bila 2 leti nazaj.
Minusi:
- luči po občutku svetijo slabše, kot pri 166,
- »pomanjkanje« moči v zgornjem območju vrtljajev,
- nekoliko šlampasta izdelava (notranja tapeta v vratih, na katero so pritrjeni zvočniki, se je odlepila; odlepila se je tudi zgornja obroba na sovoznikovih vratih; škripajoč / pokajoč sedež; nekaj čričkov, ki pridejo in oddidejo)
- sedeži, sedeži in sedeži. Kaj so pri Alfi razmišljali, da so dali v QV popolnoma običajne sedeže brez kakšnegakoli omembe vrednega bočnega oprijema, res ne vem. Pa tudi usnje (imamo sedeže s kombinacijo tkanine in usnja) ne deluje kaj preveč kvalitetno... lahko pa, da se glede tega motim, ker je to 1. naš avto z vsaj delno usnjenimi sedeži.
Overall je Giulietta QV po mojem mnenju za svojo ceno odličen avto, edina stvar, ki res moti, so sedeži, a pri umirjeni vožnji se niti to ne opazi.




________________________________________
edit 17.7.2013
Ker so se v nadaljevanju teme pojavile želje po slikah mašine in notranjosti, bom te dodal kar v ta uvodni post, da bo vse na enem mestu.
Če začnemo spredaj....

Motorni prostor ni nič posebno lepega predvsem na račun nižanja stroškov in deljenja posameznih elementov (npr. posoda za hladilno tekočino, itd.) z ostalimi modeli v skupini FIAT.
Od mašine v notranjost...

Sedeži so kombinacija tkanine in usnja (stranski del) in kot že omenjeno niso najbolj posrečeni, predvsem moti pomanjkanje bočnega oprijema. Z udobnostjo na daljše poti ni težav.



Armatura je po mojem mnenju nedvomno eden izmed lepših elementov Giuliette, predvsem v primerjavi s konkurenco. Na slikah morda izgleda nekoliko preveč ravno, a v realnosti izpade bolje. Nekoliko motita edino njena višina (in na sploh višina prednjega dela avtomobila, saj je s tem omejena preglednost (primerjam z 166-ko)) in oblika okoli prostora za noge na sovoznikovi strani, saj bi lahko pustili nekoliko več prostora na račun nekoliko manjšega predala.

Prostora na zadnjih sedežih je dovolj, da lahko brez večjih težav en za drugim sedita dva 180 centimetrov visoka človeka. Usnja je tu nekoliko več kot spredaj, saj sta iz tkanine samo sedalni in naslonski del levega in desnega sedeža, ostalo je pa usnjeno. Sredinski sedež ima prav tako svoj naslon za glavo in 3 točkovni varnostni pas. Lepo se mi zdijo tudi obdelana vrata, moti le nekoliko slaba kakovost plastike in spojev okoli gumbov za spuščanje in dvigovanje stekel.
Na tej točki sem mislil zaključiti opis, a sem nato ugotovil, da nisem poslikal samo še prtlažnega prostora, zato sem še enkrat vzel v roke fotoaparat in poslikal tudi ta del alfe

Prtlažna vrata se odprejo visoko navzgor, odprtina pa ni ravno ogromna, majhna pa tudi ne. Pri nakladanju in predvsem skladanju stvari je potrebno paziti na polico, saj jo z glavo lahko hitro zadaneš (iz lastnih izkušenj lahko povem, da niti približno ni prijetno

Prostora je po občutku sicer nekoliko manj, kot pri 145-ki, a primanjkuje ga ne. Kljub gajbici (v kateri imamo prvo pomoč, orodje, trikotnik, itd.) gredo brez težav v prtlažnik še košara, vreča, six pack 1,5 litrskih radensk ter plato piva. Se pa po potrebi lahko podrejo zadni sedeži (razdelitev na 1/3 in 2/3). Pri tem v nasprotju z 145-ko sedalni del ostane na mestu, tako, da se posledično ustvari stopnica.

Pod vrhnjo tapeto je nekakšen plato s predalčki, ki pa so preplitki, da bi jih lahko za kaj resno porabil (tudi za torbico z orodjem je premalo prostora).

Ko plato dvignemo pridemo do prostora za rezervno kolo, v katerem je nizkotonec. Stiropor okoli njega je neposrečeno oblikovan, kot, da pri Alfi niso predvidevali, da bi kdo želel tja pospraviti še kaj svojega. Najdemo pa v tem stiroporu kompresor za krpanje in polnjenje pnevmatik. Ko smo kupovali QV-jko mislim, da sploh ni bilo možno naročiti kombinacije rezervnega kolesa in BOSE ozvočenja, danes pa je (vsaj po konfiguratorju sodeč) tudi to mogoče.
Tako, mislim, da sem opisal več ali manj vse kar sem mislil






